Kadar skupaj z otrokom prebirate knjige, listate slikanice in se ob njih pogovarjate, otrok razvija govorno-jezikovno komunikacijo, mišljenje, domišljijo. Pri branju vse bolj razume različne pojme, širi besedišče, ki ga kasneje tudi ustrezno uporabi pri svojem izražanju. Razlogov, zakaj otroku brati, je torej veliko.
Kako otroku brati?
Zlasti pri mlajših otrocih, otrocih s težavami na področju govorno-jezikovnega razvoja ali pri otrocih, ki branje zavračajo, moramo biti pozorni, na kakšen način jim ponudimo tovrstno dejavnost. Želimo, da je skupno branje prijetno, sproščeno, da je otrok za branje motiviran, saj le tako lahko krepi vsa pomembna področja razvoja. Ob tem je pomembno upoštevati nekaj nasvetov (spodaj).
Prilagodite težavnost knjige otrokovim sposobnostim (vzdrževanja pozornosti, jezikovnega razumevanja in izražanja) in ne starosti.
Sprva začnete s preprostejšimi in krajšimi knjigami.
Ugotovite, koliko informacij je za vašega otroka dovolj, da vsebino še zmore slediti in razumeti.
Posamezno poimenovanje sličice, ali en stavek, več krajših stavkov, ali pa že zmore slediti daljšim zgodbam in pravljicam, ki vsebujejo veliko vsebine in več podrobnosti.
Poudarite pomembne besede v knjigi. Razširite otrokovo izjavo.
Otrok reče: »To je hiša!« in nanjo pokaže s prstom. Razširite otrokovo izjavo: »Ja, hiša ima streho in okna!« Ko širite otrokove izjave, mu nudite model, kako naj tvori daljše stavke, prav tako pa mu ponudite več informacij o temi.
Otroka ne silite v branje, ampak ga poskušate zvabiti v branje na zabaven način.
Ponudite mu izbiro med dvema knjigama, ki sta primerni glede na njegove sposobnosti. Izberite knjige, ki so vašemu otroku vsebinsko zanimivejše. Morda ga/jo zanimajo dinozavri, vozila, princese ali pa kaj drugega.
Uporaba lutke Gingo pri branju knjig
Da bi skupno prebiranje postalo še bolj zanimivo in zabavno, lahko v branje vključimo različne igrače. Zlasti zanimive in uporabne so mehke igrače – lutke, ki imajo premična usta, saj se otrok tako še lažje vživi v igro vlog- pogovor in pripovedovanje preko »govoreče« lutke. Lutka Gingo je zaradi vseh človeških lastnosti, dolgega premičnega jezika in zanimivega videza zelo privlačna.
Otroku preko lutke pripovedujemo pravljico, listamo knjige in se pogovarjamo. Nato vlogi zamenjamo in otroka spodbujamo, da tudi on postane lutka in pripoveduje, »bere« ali obnavlja že slišano zgodbo.Naj branje knjig postane zabava in prijetno preživljanje skupnega časa z otrokom!
Svojo lutko s karticami z logopedskimi vajami lahko naročite v spletni trgovini GingoTalk.
Prebiranje knjig predstavlja enega izmed koristnih načinov preživljanja prostega časa z malčkom. Ob tem razvijamo otrokov celostni govorno-jezikovni razvoj. Ob prebiranju spodbujamo otrokovo slušno pozornost, jezikovno razumevanje, izražanje, širimo besedišče, otrokovo mišljenje in domišljijo. Kadar želimo branje popestriti, narediti zabavnejše in otroka dodatno motivirati za poslušanje ter pripovedovanje zgodb, mu lahko ponudimo posebne knjige in drug raznolik material.
Knjige z magnetki
Otrokom so zelo zanimive knjige, ki vključujejo dodatne materiale ali predmete, ki jih je možno premikati. Takšne knjige so knjige z magnetki. Otrok magnetke razporeja v knjigo glede na zgodbo, ki mu jo pripovedujete. Zgodba je lahko vsakič drugačna, navezuje pa naj se na magnetke in vsebino, narisano v knjigi. Otroku na primer rečemo: “Nekega dne je krava po travniku lovila psa, muca pa se je skrivala na drevesu.” Otrok razporedi magnetek krave, psa in muce na ustrezno mesto v knjigi. Če je otrok mlajši podamo manj informacij, starejši otroci pa zmorejo slediti že daljšim, sestavljenim navodilom. Vlogi lahko tudi zamenjate. Tako otrok vam pripoveduje zgodbo, vi pa razporejate magnetke glede na slišano vsebino. Otrok bo ob tem razvijal slušno pozornost, učil se bo razumevanja in uporabe različnih predlogov, razvijal bo domišljijo, izražanje in še in še.
Foto: Nastja Kastelec
Knjige brez besedila
Prebiranje in opisovanje slikanic brez besedila je izjemno zabavno, saj je podobno kot pri knjigah z magnetki, zgodba vedno lahko drugačna. Za posamezno sliko lahko uporabljate različne sopomenke, zgodbo opisujete vedno na drugačen način in s tem pritegnete otrokovo pozornost. Tovrstne slikanice lahko opisujete izmenično: otrok – odrasel, lahko se dopolnjujete, postavljate otroku vprašanja, zaključujete zgodbo na smešen način ipd. Prav tovrstne raznolike možnosti še učinkoviteje pripomorejo k spodbujanju govorno-jezikovnega razvoja otroka. Posamezne prizore in situacije lahko povežete z določeno situacijo, ki jo je otrok že doživel in se o njej pogovorite. Možnosti je neskončno. Ko si otrok ob slikovnem materialu izmišljuje popolnoma svojo zgodbo, ob tem pomembno krepi jezik in domišljijo. Otrokovo zgodbo lahko včasih namenoma napačno obnovite in opazujete, ali je otrok opazil, da ste si pravzaprav zgodbo napačno zapomnili in vas bo popravil, ob tem pa se bo tudi zabaval. Ste že kdaj poskusili?
Ustvarite čisto svojo knjigo
Ali pri vas kdo praznuje? Se približuje kakšen praznik? Spodbudite otroka, da ustvari čisto svojo zgodbo, ki jo bo podaril babici, dedku, bratcu ali sestrici, ali pa jo bo ustvaril zase. Otrok bo bolj motiviran za ustvarjanje zgodbe in izdelovanje slikopisa, če bo vedel, zakaj ali za koga to počne. Poljubno zgodbo s slikami ustvarite na risalni list, naredite barvni plakat, lahko jo oblikujete v obliki čestitke ali voščilnice ali ustvarite čisto pravo knjigo. Lahko nastane čudovito darilo ali nova knjiga na domači knjižni polici.
Pripovedovanje zgodbe ob narisani sliki z uporabo plastelina, manjših predmetov ali igrač
Z otrokom narišemo večjo sliko, ki vključuje podrobnosti. Na primer: Narišemo travo, na kateri je deklica s košaro, klopca, drevo, na nebu narišemo oblak, sonce in metulja. Z otrokom iz plastelina izdelamo kroglice, ki so lahko različnih velikosti in barv. Kroglice iz plastelina lahko predstavljajo določen predmet, npr. jabolka. Otroku pripovedujemo zgodbo o deklici, ki je nabirala jabolka. “ Nekega dne je živela deklica, ki je odšla nabirat jabolka. Ta jabolka so bila na res nenavadnih krajih. Dobro poslušaj, kje so bila in jih razporedi po sliki. Dve majhni jabolki sta bili na drevesu, eno veliko pa je bilo na oblaku.” Otrok pozorno posluša in jabolka razporeja po navodilu. Vlogi nato tudi obrnemo. “Kje pa so še bila jabolka, ki jih je deklica želela nabrati?”. Ko imamo vse predmete razporejene, se lahko igramo igro, da vzamemo predmete iz slike. V našem primeru vzamemo jabolka, ki so na določenem mestu. Primer: “Deklica je vzela eno jabolko, ki je raslo na drevesu, in eno, ki je bilo na oblaku.” Seveda so jabolka lahko tudi na zelo nenavadnih mestih, na primer na, nad ali pod metuljem, oblakom, drevesom ali klopco. Tovrstne aktivnosti so primerne za otroke od 3. leta dalje. Z njimi otroci začenjajo razumeti in pravilno uporabljati različne predloge in tvoriti vse daljše stavke z več podrobnostmi. Za tovrstne aktivnosti lahko namesto plastelina uporabimo tudi druge majhne predmete (kamenčke, gumbe, majhne figurice, majhne listke, na katere narišemo živali, idr.). Pustite domišljiji prosto pot.
Foto: Media from Wix
Pripoved zgodbe ob posameznih slikah
Iz reklamnih letakov, revij ali posameznih didaktičnih iger (spomin, Črni Peter) izberite slike predmetov, oseb, živali, rastlin, hrane, krajev in jih postavite v določeno poljubno zaporedje. Sestavite kreativno zgodbo ob slikah – otroku bo predvsem všeč, če se boste ob obnovi njegove zgodbe, kdaj zmotili ali bo v zgodbi nekaj, kar v realnosti ni mogoče. Primer: imamo sliko muce, jagode, skodelice in strehe. Izmislimo si zgodbo: “Nekega dne je sosedova muca zagledala skodelico polno jagod. Pojedla jih je, potem pa vzela prazno skodelico in jo nesla na vrh hiše. Usedla se je v skodelico in se spuščala po strehi hiše, kot bi bila na toboganu.” Če iz posameznega sklopa slik uspete sestaviti res neverjetno zgodbo, se z otrokom pogovorite, kaj pa bi bilo v tej situaciji res možno. Na primer: “Muca je bila na strehi. Opazovala je, kaj se dogaja okoli nje. Na vrtu je opazila deklico, ki je v rokah držala skodelico in nabirala jagode.”
Pripoved ob slikah lahko spodbujate tudi s SLIKOVNIMI KARTICAMI VEM-POVEM: set 1 in set 2, ki jih najdete TUKAJ.
Ob današnjem hitrem tempu življenja se pogosto zgodi, da nam zmanjka časa za aktivnosti, ki bi jih sicer mi ali otrok zelo radi počeli. Pogosto tako preskočimo prebiranje pravljic pred spanjem, saj se nam mudi ali imamo pomembnejše opravke. Ob tem ne opazimo, da otrok morda ne zdrži določen čas ob poslušanju daljše zgodbe, ji ne uspe slediti ali je ne razume, ima celo odpor do knjig ali pa jih preprosto skupaj s starši ni vajen prebirati. Kljub obveznostim je pomembno, da v dnevno rutino vključimo čas, ki ga namenimo le otroku. Takrat počnimo aktivnosti, ki so zabavne, kreativne in hkrati poučne. Preko različnih strategij in materialov lahko otroku na nevsiljiv ali malce drugačen način približamo prebiranje knjig. Pomagajte otroku, da skupaj z vami razvija pozitiven odnos do tovrstnih aktivnosti. Ob tem bo razvijal pomembna področja, ki neposredno vplivajo na sposobnost učinkovitega učenja; pridobivanja in izkazovanja novih znanj.
