Uporaba dude pri dojenčku

Posted on
Deklica z dudo. (vir:Canva)

Kaj je miofunkcionalna terapija?

Posted on

Miofunkcionalna terapija je učenje pravilne uporabe mišic obraza in jezika. Namenjena je otrokom in odraslim, ki imajo težave z držo odprtih ust, nepravilnim požiranjem, dihanjem skozi usta ter držo jezika na ustnem dnu. Pomaga pri razvoju obraza in čeljusti ter posledično pravilni postavitvi zob, ali kot podpora pri ortodontski terapiji. Izboljša telesno držo, spanec in težave s smrčanjem, deluje pa tudi kot podporna terapija pri zdravljenju nočnih apnej. Izboljšuje tudi težave z obraznimi bolečinami in nelagodjem v čeljustnem sklepu.

Zakaj je dihanje skozi nos tako pomembno?

Ko dihamo skozi nos v telo pride ravno prava količina kisika, ki ga potrebujemo za normalno delovanje. Z dihanjem skozi nos se zrak navlaži, ogreje in očisti, s tem pa se zmanjša vnos bakterij, virusov in alergenov. Tako zmanjšamo možnost za respiratorna obolenja in alergije.

Dihanje skozi nos med spanjem nam omogoči boljši počitek in zmanjša možnost smrčanja in nočnih apnej. Posebej pri otrocih spodbuja normalno mišično in skeletno rast ter razvoj. Omogoča razvoj dovolj širokih dihalnih poti in skrbi za rast in razvoj čeljusti. Izboljša simetrijo in izgled obraza ter zobovja.

Dihanje skozi usta povečuje tveganje za ustne bolezni, kot so vnetje dlesni, slab zadah in hitrejši nastanek zobnega kamna.

Pravilno dihanje in lega jezika vplivata na številna delovanja v razvoju in delovanju telesa.

Dihanje na nos je pomembno. (vir slike: GingoTalk in LogoPetka)

Miofunkcionalna terapija pri otrocih

Če pri otrocih težave opazimo in odpravimo že dovolj zgodaj, vplivamo na pravilen razvoj in rast obraza. S tem omogočimo optimalno rast dihalnih poti, da preprečimo težave v odrasli dobi. Pripomoremo tudi k pravilni rasti zgornje čeljusti (ki ji sledi spodnja), da ima otrok prostor za vse stalne zobe in posledično k lažjemu ortodontskemu zdravljenju, če je to potrebno, ali pa se ortodontskemu zdravljenju celo izognemo.

Dihanje skozi nos otrokom omogoči boljše prečiščevanje zraka in zmanjša pogostost respiratornih obolenj in respiratornih alergij. Izboljša se spanec, tako pa so lažje kos vsakodnevnim nalogam in opravljanju šolskih obveznosti.

Najpogostejši znaki, da otrok morda potrebuje terapijo:

• dihanje skozi usta,

• drža odprtih ust,

• suhe ustnice,

• zaostanek v rasti čeljusti; lok zgornje čeljusti je ozek, spodnja pa je pomaknjena nazaj,

• nepravilna postavitev zob (tesno stanje, odprti griz, povečana sagitalna stopnica…)

• stiskanje ali škripanje z zobmi,

• smrčanje, lahko tudi nočna apneja,

• utrujenost in slab nočni počitek, težka koncentracija v šoli,

• uhajanje hrane in tekočin iz ust, ob požiranju si pomagajo z lici, njihov prostor za mizo je pogosto umazan,

• pretirano slinjenje pri starejših otrocih,

• pogosta obolenja dihal in dihalne alergije,

• priraščen lingvalni frenulum.

Kako poteka terapija?

Najprej naredimo pregled in oceno stanja, se s pacientom pogovorimo o težavah, zaradi katerih je prišel in o želenih rezultatih terapije. V veliki večini primerov se že na prvem obisku odločimo začeti s terapijo.

Terapija običajno poteka v petnajstih sklopih, ki jih razdelimo čez tedne. Najprej jih izvajamo bolj pogosto, temu rečemo aktivna faza terapije, nato pa terapijo obiskujejo na dva oz. tri tedne. Prilagajamo glede na potrebe posameznika. Na terminu pokažem vaje, nato pa jih do naslednjega obiska pacient izvaja doma.

Več informacij na IG profilu: @myofunctionaltherapyslo

Staša Vidic, miofunkcionalna terapevtka

Jezični frenulum ustne votline pri otroku

Posted on

Jezični frenulum je sluznična guba, ki poteka med spodnjo površino jezika in ustnim dnom in igra pomembno vlogo v našem oralnem zdravju in funkcionalnosti. V ustni votlini najdemo več različnih vrst frenulumov – tisti, ki povezujejo zgornjo ustnico z dlesnijo (t.i. zgornje-ustnični), spodnjo ustnico z dlesnijo (t.i. spodnje-ustnični) in najbolj znan frenulum, ki povezuje spodnjo stran jezika z dnom ustne votline (t.i. jezični). Kljub majhnosti, lahko frenulum vpliva na veliko različnih funkcij – največkrat se ga povezuje s težavami dojenja pri dojenčkih, govora, požiranja otrok in z zdravjem dlesni in položajem zob pri odraslih.

Kaj je frenulektomija?

Gre za hiter in natančen kirurški postopek, pri katerem se odstrani ali modificira frenulum – majhna vez tkiva, ki lahko pri nekaterih posameznikih povzroča že omenjene težave.

Za koga je primerna frenulektomija?

Frenulektomija je namenjena osebam vseh starost, od dojenčkov do odraslih. Za dojenčke in malčke je pogosto priporočljiv poseg v primerih, ko težave s frenulumom ovirajo pravilno dojenje in sesanje ali povzročajo težave pri uvajanju goste hrane (atipično žvečenje in požiranje). 

Pri otrocih in mladostnikih lahko krajši frenulum povzroči težave pri izgovorjavi nekaterih glasov, kot so sičniki, šumniki in drugi, zlasti pa pri izgovorjavi glasu L in R, kjer je potreben dvig jezične konice. Krajši frenulum lahko negativno vpliva tudi na pravilno rast in razvoj čeljusti in zob. Odrasli se lahko srečujejo z zobozdravstvenimi težavami, kot so ponavljajoče se vnetje dlesni ali težave pri govoru.

Med negativne posledice spadajo tudi težave na področju glasu, prebave, telesne drže in dihanja. Negativno lahko vpliva tudi na vid, razvoj obraza, v nekaterih primerih tudi na nočno enourezo in povečano tveganje za motnje dihanja med spanjem pri otrocih. 

Jezični frenulum ustne votline pri otroku.

Kam po strokovno oceno in prerez?

V kolikor sumite, da ima vaš otrok krajšo podjezično vez, otrokovega pediatra ali šolskega zdravnika prosite za napotnico za ORL pregled ali samoplačniško pregled opravite v zobozdravstveni ambulanti, kjer izvajajo strokovno oceno in zdravljenje (prerez) z laserjem. Postopek z laserjem ima prednosti, saj zmanjšuje neprijetnost in bolečino v primerjavi s tradicionalnimi metodami, omogoča pa tudi boljšo kontrolo krvavitve in zmanjšuje potrebo po šivanju. Več o laserski frenulektomiji.

Kadar pri dojenčku, malčku ali starejšem otroku opazite težave pri hranjenju in/ali govoru, izreki določenih glasov, hkrati pa vidite, da je otrokov jezik slabo gibljiv, krajši, bolj “zadebeljen, kepast ali v srček”, je smiselno preveriti stanje jezičnega frenuluma. Odpravljanje primarnih vzrokov za omenjene težave, kamor spada tudi prekratka podjezična vez, je prvi korak pri reševanju izzivov, s katerimi se spopadate vi in vaš otrok.

Več o laserski frenulektomiji in ostalih storitvah na https://nasmehpg.si/ – Hiša lepega nasmeha Polhov Gradec.

Avtorici: Meta Dolinar in Petra Kavšek Vrhovec,

logopedinji in ustanoviteljici spletnega portala GingoTalk

PECS in naši začetki (izkušnja mame)

Posted on

PECS (Picture Exchange Communication System) je sistem komunikacije, ki ga uporabljajo posamezniki s težavami v komunikaciji, kot na primer otroci z avtizmom ali drugimi motnjami v razvoju. Sistem temelji na uporabi slik za izražanje želja, potreb in misli.

Osnovna ideja PECS-a je, da posameznik uporablja slike ali simbole za komuniciranje, namesto besed. Začne se s preprostimi izmenjavami slik med posameznikom in komunikacijskim partnerjem, nato pa se sistem postopoma razvija v bolj kompleksno komunikacijo. Cilj je, da posameznik preko slik pokaže, kaj želi ali potrebuje.

PECS je strukturiran sistem, ki se ga uči korak za korakom. Uporabniki začnejo s preprostimi izmenjavami slik za osnovne potrebe, kot so hrana ali igrače, in nato postopoma napredujejo k bolj kompleksnim oblikam komunikacije, kot so združevanje slik za sestavljanje stavkov.

Ključna prednost PECS-a je v tem, da omogoča posameznikom, ki imajo težave z govorom, alternativno sredstvo za izražanje svojih želja in potreb ter s tem izboljšuje kakovost njihove komunikacije.

Naši začetku (izkušnja mame Urške)

Začeli smo z uporabo medvedka, ki je bil takrat Nejčeva najljubša igrača. Namerno sem ga skrila (ustvarila umetno situacijo). Ko sem opazila, da Nejc išče medvedka, sem ga najprej prijela za roko in ga usmerila proti sliki medvedka. Nato sem prijela še njegov prst ter ga usmerila, da je s prstom pokazal na sliko medvedka, ob tem pa sem izrazila besedo “medvedek” kot dodatno glasovno podporo. Ko sva ta korak zaključila, je Nejc končno dobil želeni predmet v roke.

Sčasoma je Nejc samostojno prinašal slike predmetov ali dejavnosti, ki jih je želel, brez mojega usmerjanja z roko. Dodali smo še sliko s napisom “želim” (na primer, “želim sok”). Te slike sva pritrdila na komunikacijsko tablico ali trak. Ko je Nejc osvojil komunikacijo z enim predmetom, sva postopoma vključevala tudi glagole, osebe, kraje, pridevnike in druge elemente.

Komunikacijska tablica za tvorjenje stavkov.

Bistvo PECS-a:

  • Otrok izraža svoje želje in potrebe na neverbalen način z izmenjavo slik za predmete ali aktivnosti, ki jih slike prikazujejo.
Komunikacijska mapa s simboli.

Potek uporabe PECS-a:

  • Začnemo s sliko, na kateri je predmet ali aktivnost, ki otroka motivira.
  • Pripravimo slike najljubših predmetov, aktivnosti, hrane, itd., ki jih plastificiramo in pripnemo na veliko magnetno tablo ali v PECS knjigo.
  • Izmenjava: Otrok izroči osebi sliko (npr. »žogo«), ki mu jo nato zamenja s predmetom (v tem primeru »žogo«).

Pomembno je, da:

  • ustvarjamo umetne situacije – skrijemo otrokove najljubše predmete izven dosega in vida, s čimer spodbudimo otroka, da izrazi željo po določenem predmetu s pomočjo slike.
  • izvajamo več izmenjav / ponovitev dnevno, pri čemer začnemo z enim predmetom in postopoma dodajamo več predmetov.
  • da ne obupamo!
Nejc in njegov oče pri aktivnosti.

PECS nam je sprva omogočil neverbalno komunikacijo, ki se je postopoma razvila v verbalno izmenjavo. Sistem je imel ključen vpliv na kakovost življenja in odnos z Nejcem. Priporočljivo je, da nas uporabo PECS-a nauči usposobljena oseba, pri čemer starši in otrok postopoma pridobivamo veščine v več fazah.

PECS naj bi uporabljali vsi, ki smo v tesnem stiku z otrokom, torej oba starša, vzgojitelji, učitelji in drugi, saj le s skupnimi prizadevanji lahko zagotovimo celostno podporo otrokovemu razvoju in komunikacijskim veščinam.

Avtorica: Urška Lavrih (IG:mami_od_nejca)

Vpliv glasbe na govorno-jezikovni razvoj

Posted on

Glasba nas spremlja vse življenje. Otrok se z glasbo sreča še preden se sploh rodi. Mamino petje in poslušanje glasbe imata velik vpliv na njegov razvoj. Otrok sliši in prepozna mamin glas že od sedmega meseca nosečnosti dalje in ga prepozna tudi, ko se rodi. Pa ne samo to – otrok prepozna tudi melodije, ki mu jih je mama pela, ko je bil še v trebuščku.

Ko otrok odrašča, glasba na različne načine vpliva na njegov celostni razvoj – čustveni, kognitivni, moralni in socialni, celo motorični. Pomaga pri oblikovanju pozitivne samopodobe, spodbuja otrokovo domišljijo, ustvarjalnost, socialne spretnosti, povečuje motivacijo, pozornost in spomin ter posledično vpliva tudi na uspešnost usvajanja različnih šolskih veščin (npr. branje in pisanje).

Vključevanje glasbe v logopedsko terapijo je primerno. (GingoTalk)

Različne raziskave dokazujejo, da ima glasba pozitiven učinek na različne nivoje govorno-jezikovnega razvoja. Še posebej vpliva na:

  • povečanje obsega verbalnega spomina,
  • razvijanje sposobnosti poslušanja,
  • povečanje besedišča,
  • razvoj fonološkega zavedanja.

S petjem pesmic se otrok na zabaven način uri v različnih jezikovnih spretnostih:

  1. Natančno artikuliranje glasov in besed znotraj pesmi spodbuja pravilno izgovorjavo.
  2. Večkratno ponavljanje verzov in refrenov pesmi vpliva na razvoj sposobnosti slušne percepcije, spomina, priklica in obnovitve besed.
  3. Petje z odmevom (ponavljanje fraze pesmi za nami) pomaga pri razvoju slušne percepcije, imitacije zvokov in širjenju besedišča.
  4. Petje z vstavljanjem (vstavljanje posameznih besed na koncu kitice) pripomore k razvoju fonološkega zavedanja.
  5. Petje v skupini spodbuja socializacijske sposobnosti, ki so prav tako zelo pomemben element komunikacije.
  6. Druge glasbene dejavnosti (npr. poslušanje glasbe, ritmične igre, igranje na inštrumente) razvijajo otrokov melodični in ritmični posluh, kar pripomore k fonološkemu in fonemičnemu ozaveščanju v lastnem jeziku.

Zaradi pozitivnih učinkov glasbe na govorno-jezikovni razvoj je le-ta lahko vključena v terapijo govorno-jezikovnih motenj. Najpogosteje se jo poslužuje pri obravnavi oseb z glasovnimi motnjami, artikulacijskimi motnjami, apraksijo, dizartrijo, jecljanjem, fonološkimi motnjami, afazijo, zakasnelim govornim razvojem, disleksijo in motnjami avtističnega spektra. Strokovnjaki jo priporočajo tudi pri osebah:

  • s slušnim tipom učenja in tistih, ki so bolj dovzetni za zvoke in glasbo,
  • s fizično neučinkovitostjo ali omejeno mobilnostjo,
  • z omejeno kognitivno zmožnostjo,
  • ki ne morejo izražati misli, občutij, idej,
  • ki imajo težave pri medosebnih stikih,
  • z nizko samopodobo in majhno samozavestjo.

Viri in literatura:

Gaberc, B. (2019) Spodbujanje razvoja fonološkega zavedanja s pomočjo glasbenih dejavnosti po Edgarju Willemsu. Magistrsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Rupnik, M. (2011). Uspešnost vključevanja in vrste glasbenih aktivnosti v terapiji govorno-jezikovnih komunikacijskih motenj. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Avtorica: Anja Tkalec, logopedinja

Dvojezičnost z vidika govorno-jezikovnega razvoja

Posted on

Dvojezičnost je jezikovna zmožnost, ki osebi omogoča, da v večini govornih položajev nemoteno uporablja dva jezika in prehaja iz enega v drugega. V preteklosti dvojezičnosti niso bili naklonjeni, menili so, da dvojezični otroci dosegajo nižjo raven govora kot enojezični in da dvojezičnost negativno učinkuje na razvoj drugih spoznavnih sposobnosti, zlasti inteligentnosti.

Danes temu ni več tako. Strokovnjaki poudarjajo, da učenje drugega jezika ne upočasni ali zaustavi kognitivnega ali lingvističnega razvoja. Ravno nasprotno, zgodnje usvajanje drugega jezika in učenje tujega jezika prinaša številne prednosti:

  • pozitivno vpliva na govorni razvoj,
  • pospešuje miselne procese in spodbuja divergentno mišljenje,
  • zvišuje zmožnost jezikovne analize,
  • učinkuje na otrokovo metajezikovno zavedanje,
  • spodbuja razvoj socialne kognicije,
  • vpliva na bolj pozitivno pojmovanje samega sebe,
  • omogoči lažje in hitrejše učenje dodatnih jezikov,
  • omogoča več stikov z drugimi ljudmi in njihovimi kulturami,
  • pozitivno vpliva na uspešnost v šoli.

Poznamo dve vrsti dvojezičnosti – vzporedno (simultano) in  zaporedno (sekvencionalno). O prvi govorimo, ko otrok oba jezika usvaja v obdobju najintenzivnejšega razvoja govora, tj. do tretjega leta starosti. Zaporedna dvojezičnost pa pomeni, da se otrok drugega jezika uči, ko je prvega že delno usvojil.  

Če želimo, da bo otrok drugi jezik kar najbolje obvladal, je pomembno, da je z njim v stiku čimbolj zgodaj. Malčki in otroci lahko jezik namreč usvojijo brez tujega naglasa, kasneje pa to ni več mogoče. Poleg pravilne izgovorjave pa čim zgodnejši stik z jezikom vpliva tudi na uspešnejše usvajanje skladnje, besednega zaklada in slušnega razumevanja.

Terapija z otrokom (GingoTalk in LogoPetka)

Običajno je, da v začetku prihaja do mešanja obeh jezikov. Otroci tvorijo kratke stavke, v katerih uporabijo besede iz obeh jezikov. Med drugim in tretjim letom se postopno začne ločevanje obeh jezikov., vendar pa jezikovna sistema obeh jezikov še vedno vplivata drug na drugega. Otroci torej razlikujejo med besediščem enega in drugega jezika, ne ločijo pa še slovničnih pravil. Ko usvojijo tudi slovnična pravila obeh jezikov, so običajno sposobni preklapljati med jezikoma, glede na to, kje so in s kom se pogovarjajo.

Zanimiva dejstva o dvojezičnosti in večjezičnosti:

  • Dojenčki do približno 8. meseca starosti so zmožni razlikovati glasove vseh svetovnih jezikov in se naučiti katerikoli glas in jezik na svetu. Po tem obdobju pa postanejo občutljivi zgolj za glasove, ki se pojavljajo v njegovem okolju. Če imajo v svojem okolju v tem času dva jezika, postanejo občutljivi na glasove obeh jezikov in jih brez težav usvojijo.
  • Če je dojenček od rojstva izpostavljen dvema jezikoma, je razlike med jezikoma možno opaziti že pred pojavom prve besede, v času bebljanja.
  • Najmanj polovica svetovnega prebivalstva je dvojezična ali večjezična.
  • Dvojezičnost upočasni razvoj demence in drugih starostno povezanih bolezni za 4 do 5 let.
  • Znakovni jezik je prvi jezik  gluhih. Osebe, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku in hkrati uporabljajo besedno slovenščino, so dvojezične.

Viri in literatura:

Marjanovič Umek, L., Kranjc S., Fekonja, U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje. Domžale: Izolit.

Dvojezičnost v logopediji (Povzetek predavanj iz Belgije in literature iz Slovenije). (2018). Pridobljeno s: https://ssdlogs.splet.arnes.si/2018/11/28/dvojezicnost-v-logopediji-povzetek-predavanj-iz-belgije-in-literature-iz-slovenije-trost-2018/

Podatki o jezikih. (b. d.). Pridobljeno s: https://edl.ecml.at/Facts/LanguageFacts/tabid/1859/language/sl-SI/Default.aspx

Splošno o bilingvizmu. (2020). Pridobljeno s: https://sfu-ljubljana.si/sl/blog/splosno-o-bilingvizmu

Avtorica: Anja Tkalec, logopedinja

Ideje za utrjevanje pravilne izgovorjave glasov

Posted on

Ko se otrok nauči pravilne izgovorjave glasu, proces učenja še zdaleč ni zaključen. Potrebno je ogromno vaje in ponovitev, da bo otrok naučen glas pravilno izgovarjal ne le med vajo, temveč tudi v spontanem govoru. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj idej, kako skozi igro utrjevati naučeno pravilno izgovorjavo glasov.

PRIMERI IGER:

  • Igre s kocko

Ustvarite čisto svojo igro s kocko (kot npr. Človek ne jezi se) tako, da vanjo vključite sličice z izbranim glasom. Ideje za igre in že pripravljene igre za posamezne glasove najdete v gradivu Igram se z glasovi.

  • Spomin, Tombola ali Črni Peter

S sličicami, ki vsebujejo izbran glas, ustvarite Spomin, Tombolo ali Črnega Petra in se igrajte z otrokom. Med igro otroka spodbujajte, da sličice poimenuje.

  • Ribolov

Na sličice, ki vsebujejo izbran glas pritrdite sponke, otrok pa naj jih z magnetom ulovi. Otrok naj vsako ujeto sličico poimenuje.

  • Branje slikopisov

Obkrožite besede, ki vsebujejo izbran glas. Pri branju sličic iz slikopisa, naj bo otrok posebej pozoren na pravilno izgovorjavo tarčnega glasu. Ne pozabite pobrskati med gradivi na spletni strani, kjer boste našli tudi nekaj Gingovih slikopisov.

  • Smešni stavki

Poiščite sličice, k prikazujejo osebe dejanja in predmete. Otrok izbere tri sličice in jih poveže v stavek. Bolj nesmiseln bo stavek, bolj smešno in zabavno bo.

V vse igre lahko vključite Gingo lutko, ki bo otrokom gotovo odlična motivacija. Otrok bo tako še bolj sproščen in se bo še bolj zabaval, njegov interes za učenje pa bo še večji.

Lutka Gingo uči otroka pravilne izgovorjave (GingoTalk).

Na kakšen način v igro vključiti Ginga?

  • Gingo naj služi kot vizualna opora pri utrjevanju glasov. Če vadite npr. glas /l/, pokažite, kako jezik dvigne Gingo. To bo otroka spomnilo, da mora jezik dvigniti tudi sam.
  • Gingo naj sodeluje v igrah. Tako kot otrok, naj tudi on izgovarja besede. Otrok naj posluša, ali bo Gingo besedo izgovoril pravilno. Če se Gingo zmoti, naj otrok pove, kako se besedo izgovori pravilno.
  • Priredite tekmovanje med otrokom in Gingom. Oba naj zbirata žetončke ob pravilno izgovorjeni besedi. Kdor zbere več žetončkov, zmaga.
  • Gingo naj otroka spodbuja, ga pohvali, ga med igro tudi pozabava.

Ogromno nasvetov, vaj in idej za urjenje pravilne izgovorjave posameznih glasov lahko najdete tudi v knjigi Gingo v deželi besed. V knjigi je zbranih več zgodb. Posamezna zgodba je prirejena za prepoznavanje, pridobivanje ali urjenje določenega glasu. Ker so zgodbe kratke in pogosto rimane, si jih otrok hitro zapomni in jih lahko tudi sam pripoveduje oz. recitira ter s tem uri pravilno izgovorjavo glasov.

Avtorica: Anja Tkalec, logopedinja

Nadomestna in dopolnilna komunikacija: Kako koristi otrokom s posebnimi potrebami?

Posted on

Komunikacija je ključna veščina, ki omogoča ljudem povezovanje in izražanje svojih želja, potreb in čustev. Vendar pa za otroke s posebnimi potrebami, ki morda težje ali sploh ne morejo uporabljati verbalne komunikacije, to ni vedno preprosto. V takih primerih postane nadomestna in dopolnilna komunikacija neprecenljivo orodje.

Komunikacija s pomočjo »nadomestne komunikacije« je način, ki nadomešča verbalno komunikacijo z drugimi sredstvi. To lahko vključuje uporabo gest, simbolov, piktogramov ali elektronskih komunikatorjev. Otroci, ki ne morejo govoriti ali imajo omejeno sposobnost govora, se učijo uporabljati te alternative za izražanje svojih misli in želja.

»Dopolnilna komunikacija« pa dopolnjuje verbalno komunikacijo z dodatnimi orodji. To vključuje znakovni jezik, besedilne sporočilne aplikacije, tablice z govorno izhodnostjo in druge tehnološke pripomočke. Ta oblika komunikacije je še posebej pomembna za otroke s težavami pri izgovarjavi besed ali razumevanju jezika.

NDK je kratica za nadomestno in dopolnilno komunikacijo. (vir slike: Društvo logopedov Slovenije – Sekcija za NDK / PINK)

Kako nadomestna in dopolnilna komunikacija koristita otrokom s posebnimi potrebami?

1. Izboljšanje komunikacijskih sposobnosti: Te metode omogočajo otrokom, da izrazijo svoje potrebe, želje, občutke in mnenja, kar povečuje njihovo samozavest in sposobnost izražanja.

2. Krepitev socialnih veščin: Otroci se učijo bolje vključevati v interakcije s svojimi vrstniki in odraslimi ter razvijajo odnose.

3. Vzpostavljanje mostov do učenja: Dostop do komunikacije omogoča otrokom s posebnimi potrebami boljše vključevanje v izobraževalni proces in razvoj kognitivnih sposobnosti.

4. Povečanje samostojnosti: Z nadomestno in dopolnilno komunikacijo lahko otroci bolj samostojno obvladujejo vsakdanje naloge.

5. Zmanjšanje frustracije: Te metode pomagajo zmanjšati stres in frustracijo, ki lahko nastane zaradi nezmožnosti verbalne komunikacije.

Nadomestna in dopolnilna komunikacija je edinstvena in prilagodljiva za vsakega otroka. Pomembno je, da se starši, učitelji in terapevti posvetujejo z otrokom in strokovnjaki za komunikacijo (npr. logopedom) ter razvijejo pristop, ki najbolje ustreza potrebam in sposobnostim otroka. S temi orodji se odpira svet komunikacije za otroke s posebnimi potrebami, kar jim omogoča bolj izpolnjeno življenje in boljše povezovanje z okolico.

Ali naj me skrbi, če moj otrok še ne govori?

Posted on

ZAKASNEL GOVORNI RAZVOJ ALI SUM NA AVTIZEM

Otroci gredo običajno skozi različne razvojne faze, ki jih nekateri otroci dosežejo prej, spet drugi kasneje. Pa vendar, ko gre za otrokov govorno-jezikovni razvoj, se starši pogosto sprašujejo, kdaj je otrok samo “pozni govorec”, kdaj pa gre morda za resnejša razvojna odstopanja?

OTROK KOT “POZNI GOVOREC”

Otroci do 18. meseca običajno v govoru smiselno uporabljajo vsaj 10-20 besed. Do 2. leta starosti pričnejo z uporabo dvobesednih fraz, npr. »Mami am.«. Okoli 3. leta tvorijo trobesedne stavke. Veliko otrok te mejnike lahko doseže nekoliko prej, spet drugi se začnejo govorno izražati z zamikom. To ni vedno razlog za večji preplah. Kadar otrok tudi pri letu in pol uporablja malo ali nič besed, je to lahko znak zakasnelega razvoja govora. Obravnava pri logopedu takim otrokom koristi, vendar lahko z ustreznimi spodbudami doma in v vrtcu spregovorijo tudi brez redne logopedske podpore. Kadar dvo ali 3-letnik uporablja nič ali le nekaj besed, pa je pomoč logopeda nujna. V nekaterih primerih je zakasnel razvoj govora lahko znak večjih razvojnih odstopanj, kjer tudi redna logopedska obravnava ni dovolj.

ZNAKI AVTIZMA PRI MALČKIH

Znakov pri motnji avtističnega spektra (MAS; krajše imenovano avtizem) je več in se lahko od otroka do otroka razlikujejo. Odstopanja se poleg zakasnelega govora kažejo v: komunikaciji, socializaciji, vedenju, čustvovanju, motoriki, senzorni občutljivosti, idr. Pri otroku mora biti prisotnih več znakov in trajati morajo daljši čas, da bi lahko govorili o razvojnih odstopanjih. Oceno in diagnozo običajno potrdi ali ovrže tim strokovnjakov – zdravnik, psiholog, specialni pedagog, logoped idr.

  • Pomanjkljiva interakcija

Ko se odrasel ali otrok poskuša igrati ali pogovarjati z otrokom, se otrok z MAS pogosto obrne stran, saj ni pripravljen ali nima interesa za interakcijo. Otrok z MAS slabše navezuje (očesni) kontakt z drugimi, tudi bližnjimi osebami. Pogosto se lahko zdi, da je “v svojem svetu”, na sogovornikova vprašanja odgovarja nesmiselno ali ponovi slišano. Na primer na vprašanje “Kako ti je ime?” odgovori  “Ime”. / “ Kako ti je ime?”. Temu strokovno rečemo “eholalija”.

  • Ponavljajoče se vedenje

To lahko pomeni nenehno igranje z isto igračo, kroženje v krogu, ponavljajoče se gibe rok ali drugo. Seveda ima veliko otrok najljubšo igračo ali dejavnost in je to razvojno običajno. Bodite pozorni na neobičajne interese, vzorce in rutine, ki jih otrok nenehno izvaja ali se s posamezno igračo igra na nenavaden, neustrezen način.

  • Pomanjkanje neverbalne komunikacije

Odrasli in otroci se sporazumevajo tudi neverbalno – kažejo s prstom, kimajo z glavo, uporabijo mimiko obraza in druge geste, kot na primer mahanje v pozdrav. Otrok, ki kasni v govoru in nima drugih razvojnih posebnosti, bo pogosto smiselno komuniciral z gestami. Na primer, ko bo otrok žejen, bo starša pogledal in pokazal na tisto, kar želi. Svoje potrebe zna zadovoljiti, ker med njim in staršem obstaja sporazumevanje tudi brez besed. Zaskrbljeni smo, če otrok ne zna pokazati kar želi, ne zna uporabljati drugih gest ali neverbalno komunicirati.

  • Nedosledno sledenje navodilom

Otroku rečete: »Pojdi po svoje čevlje.” Ali zmore temu navodilu slediti? Ga razume? Ali pa so pogosto potrebne 2-3 ponovitve istega navodila in morda nekaj spodbud, da se izvede nadaljevanje? Do 2. leta starosti bi malček že moral v igri ali vsakodnevnih situacijah ustrezno razumeti in prinesti predmete, npr. žogo pri navodilu “Pojdi po žogo!”. Več idej, kako pomagati otroku s pomočjo lutke Gingo si lahko preberete TUKAJ.

  • Možno negativno vedenje

Otrok lahko poleg pomanjkanja besed in pomanjkljive komunikacije kaže tudi druga negativna vedenja, kot je npr. grizenje, udarjanje, brcanje, kričanje. Pogosto je vedenje povezano s preobremenitvijo z zunanjimi dražljaji kot je močan hrup, dotik, svetloba. Veliko otrok v običajnem razvoju lahko kaže negativno vedenje. Kadar pa je staršem zaradi otrokovega negativnega vedenja stalno težko pri vsakodnevnih situacijah in opravilih, pa je potrebno premisliti, ali gre za več kot le trmarjenje in  “vzgojno zahtevnejšega otroka”.

KAJ LAHKO STARŠI STORITE?

V kolikor se otrok ustrezno odziva v vsakodnevnih situacijah, sodeluje v igri in nima težav v vedenju, socialni interakciji in komunikaciji, ni razloga za večji preplah. Če opažate, da otrok nekoliko zaostaja le v govoru in se le-ta ne razvija in ne izboljšuje, je pomoč logopeda priporočljiva in smiselna.

Če ste glede na opisano zaskrbljeni, da bi otrok morda imel tudi druge razvojne težave, ne čakajte! Najprej se obrnite na otrokovega pediatra. Včasih v 10-minutnem obisku ne bo zaznal posebnih vedenjskih znakov, zato je smiselno, da vas napoti k razvojnemu pediatru. Pediater, ki je specializiran za razvoj otrok in deluje znotraj razvojne ambulante ali centra za zgodnjo obravnavo je tisti, ki vam bo lahko dal boljšo predstavo o morebitnih posebnostih otroka in vas nato ustrezno usmeril. Takoj, ko opazite določene posebnosti ali vas karkoli v zvezi otrokovim razvojem skrbi, poiščite pomoč strokovnjaka. Tako naredite največ, da malčku pomagate pri razvoju komunikacije in govora ali da premosti določene razvojne težave. Zgodnje ukrepanje je najpomembnejše!

Vir: povzeto in prirejeno po Late Talker or Autism, 2023, https://howtoaba.com/late-talker-autism/

Vloga staršev in vzgojiteljev pri razvoju govora

Posted on

“VZGOJITELJ JE POLEG STARŠEV OTROKOV PRVI UČITELJ!”

Vzgojitelj je tisti, ki z našimi otroki dandanes preživi dobršen del dneva. Vzgojitelj je oseba, ki otroka spremlja, ga uči, usmerja. Ima ključno vlogo pri spodbujanju (govornega) razvoja otrok. Pogosto je tudi prvi, ki lahko zazna morebitna otrokova odstopanja.

VLOGA VZGOJITELJA JE VELIKA

Njegova naloga je, da otrokova močna področja in hkrati odstopanja prepozna in z njimi informira starše ter jim svetuje, jih usmerja. Znotraj vrtčevske skupine preko različnih metod, aktivnosti in iger, ki jih vpelje v vsakodnevno rutino, lahko doseže ogromen napredek; tudi na področju govorno-jezikovnega razvoja otrok.

PRIMER DOBRE PRAKSE – starost otrok: 3-6 let

“V jutranjem krogu smo z otroki uvedli ogledalca. Otroci jih vzamejo iz svojih predalčkov in jezična zabava se lahko začne! Opazujemo se v ogledalu in tako kot Gingo dvigujemo jezike ter se na zabaven način učimo izreke glasu L. Tleskamo z jezikom, klepetamo in otroke spodbujamo k napredku pri izreki glasu R. Sikamo kot kača, oponašamo šumenje vetra, oglašanje vlaka in tako spodbujamo sičnike in šumnike; pravzaprav vse glasove, s katerimi imajo otroci največ težav.”

PRIMER DOBRE PRAKSE – starost otrok: 3-6 let

“Otroke s pomočjo Gingo lutke, priloženih kartic z vajami in preko knjige Gingo v deželi besed spodbujamo tudi k učenju barv, števil, besedišča …Tudi brezplačna gradiva, ki jih najdemo na spletnem portalu so zelo uporabna. Logopedsko usmerjeni pripomočki so nam res v veliko pomoč, napredek pa opazijo tudi starši.”

“POZNAVANJE TIPIČNEGA RAZVOJA JE KLJUČNO”

V kolikor si kot starši, vzgojitelji, učitelji ali drugi pedagogi želite bolj poglobljeno znanje iz področja razvoja govora otrok, vam nudimo spletna predavanja za posameznike ali skupinska predavanja v živo. Vedno pa so vam v pomoč naše brezplačne vsebine, videi in nasveti na spletnem portalu za spodbujanje govora in jezika.