PECS in naši začetki (izkušnja mame)

Posted on

PECS (Picture Exchange Communication System) je sistem komunikacije, ki ga uporabljajo posamezniki s težavami v komunikaciji, kot na primer otroci z avtizmom ali drugimi motnjami v razvoju. Sistem temelji na uporabi slik za izražanje želja, potreb in misli.

Osnovna ideja PECS-a je, da posameznik uporablja slike ali simbole za komuniciranje, namesto besed. Začne se s preprostimi izmenjavami slik med posameznikom in komunikacijskim partnerjem, nato pa se sistem postopoma razvija v bolj kompleksno komunikacijo. Cilj je, da posameznik preko slik pokaže, kaj želi ali potrebuje.

PECS je strukturiran sistem, ki se ga uči korak za korakom. Uporabniki začnejo s preprostimi izmenjavami slik za osnovne potrebe, kot so hrana ali igrače, in nato postopoma napredujejo k bolj kompleksnim oblikam komunikacije, kot so združevanje slik za sestavljanje stavkov.

Ključna prednost PECS-a je v tem, da omogoča posameznikom, ki imajo težave z govorom, alternativno sredstvo za izražanje svojih želja in potreb ter s tem izboljšuje kakovost njihove komunikacije.

Naši začetku (izkušnja mame Urške)

Začeli smo z uporabo medvedka, ki je bil takrat Nejčeva najljubša igrača. Namerno sem ga skrila (ustvarila umetno situacijo). Ko sem opazila, da Nejc išče medvedka, sem ga najprej prijela za roko in ga usmerila proti sliki medvedka. Nato sem prijela še njegov prst ter ga usmerila, da je s prstom pokazal na sliko medvedka, ob tem pa sem izrazila besedo “medvedek” kot dodatno glasovno podporo. Ko sva ta korak zaključila, je Nejc končno dobil želeni predmet v roke.

Sčasoma je Nejc samostojno prinašal slike predmetov ali dejavnosti, ki jih je želel, brez mojega usmerjanja z roko. Dodali smo še sliko s napisom “želim” (na primer, “želim sok”). Te slike sva pritrdila na komunikacijsko tablico ali trak. Ko je Nejc osvojil komunikacijo z enim predmetom, sva postopoma vključevala tudi glagole, osebe, kraje, pridevnike in druge elemente.

Komunikacijska tablica za tvorjenje stavkov.

Bistvo PECS-a:

  • Otrok izraža svoje želje in potrebe na neverbalen način z izmenjavo slik za predmete ali aktivnosti, ki jih slike prikazujejo.
Komunikacijska mapa s simboli.

Potek uporabe PECS-a:

  • Začnemo s sliko, na kateri je predmet ali aktivnost, ki otroka motivira.
  • Pripravimo slike najljubših predmetov, aktivnosti, hrane, itd., ki jih plastificiramo in pripnemo na veliko magnetno tablo ali v PECS knjigo.
  • Izmenjava: Otrok izroči osebi sliko (npr. »žogo«), ki mu jo nato zamenja s predmetom (v tem primeru »žogo«).

Pomembno je, da:

  • ustvarjamo umetne situacije – skrijemo otrokove najljubše predmete izven dosega in vida, s čimer spodbudimo otroka, da izrazi željo po določenem predmetu s pomočjo slike.
  • izvajamo več izmenjav / ponovitev dnevno, pri čemer začnemo z enim predmetom in postopoma dodajamo več predmetov.
  • da ne obupamo!
Nejc in njegov oče pri aktivnosti.

PECS nam je sprva omogočil neverbalno komunikacijo, ki se je postopoma razvila v verbalno izmenjavo. Sistem je imel ključen vpliv na kakovost življenja in odnos z Nejcem. Priporočljivo je, da nas uporabo PECS-a nauči usposobljena oseba, pri čemer starši in otrok postopoma pridobivamo veščine v več fazah.

PECS naj bi uporabljali vsi, ki smo v tesnem stiku z otrokom, torej oba starša, vzgojitelji, učitelji in drugi, saj le s skupnimi prizadevanji lahko zagotovimo celostno podporo otrokovemu razvoju in komunikacijskim veščinam.

Avtorica: Urška Lavrih (IG:mami_od_nejca)

Vpliv glasbe na govorno-jezikovni razvoj

Posted on

Glasba nas spremlja vse življenje. Otrok se z glasbo sreča še preden se sploh rodi. Mamino petje in poslušanje glasbe imata velik vpliv na njegov razvoj. Otrok sliši in prepozna mamin glas že od sedmega meseca nosečnosti dalje in ga prepozna tudi, ko se rodi. Pa ne samo to – otrok prepozna tudi melodije, ki mu jih je mama pela, ko je bil še v trebuščku.

Ko otrok odrašča, glasba na različne načine vpliva na njegov celostni razvoj – čustveni, kognitivni, moralni in socialni, celo motorični. Pomaga pri oblikovanju pozitivne samopodobe, spodbuja otrokovo domišljijo, ustvarjalnost, socialne spretnosti, povečuje motivacijo, pozornost in spomin ter posledično vpliva tudi na uspešnost usvajanja različnih šolskih veščin (npr. branje in pisanje).

Vključevanje glasbe v logopedsko terapijo je primerno. (GingoTalk)

Različne raziskave dokazujejo, da ima glasba pozitiven učinek na različne nivoje govorno-jezikovnega razvoja. Še posebej vpliva na:

  • povečanje obsega verbalnega spomina,
  • razvijanje sposobnosti poslušanja,
  • povečanje besedišča,
  • razvoj fonološkega zavedanja.

S petjem pesmic se otrok na zabaven način uri v različnih jezikovnih spretnostih:

  1. Natančno artikuliranje glasov in besed znotraj pesmi spodbuja pravilno izgovorjavo.
  2. Večkratno ponavljanje verzov in refrenov pesmi vpliva na razvoj sposobnosti slušne percepcije, spomina, priklica in obnovitve besed.
  3. Petje z odmevom (ponavljanje fraze pesmi za nami) pomaga pri razvoju slušne percepcije, imitacije zvokov in širjenju besedišča.
  4. Petje z vstavljanjem (vstavljanje posameznih besed na koncu kitice) pripomore k razvoju fonološkega zavedanja.
  5. Petje v skupini spodbuja socializacijske sposobnosti, ki so prav tako zelo pomemben element komunikacije.
  6. Druge glasbene dejavnosti (npr. poslušanje glasbe, ritmične igre, igranje na inštrumente) razvijajo otrokov melodični in ritmični posluh, kar pripomore k fonološkemu in fonemičnemu ozaveščanju v lastnem jeziku.

Zaradi pozitivnih učinkov glasbe na govorno-jezikovni razvoj je le-ta lahko vključena v terapijo govorno-jezikovnih motenj. Najpogosteje se jo poslužuje pri obravnavi oseb z glasovnimi motnjami, artikulacijskimi motnjami, apraksijo, dizartrijo, jecljanjem, fonološkimi motnjami, afazijo, zakasnelim govornim razvojem, disleksijo in motnjami avtističnega spektra. Strokovnjaki jo priporočajo tudi pri osebah:

  • s slušnim tipom učenja in tistih, ki so bolj dovzetni za zvoke in glasbo,
  • s fizično neučinkovitostjo ali omejeno mobilnostjo,
  • z omejeno kognitivno zmožnostjo,
  • ki ne morejo izražati misli, občutij, idej,
  • ki imajo težave pri medosebnih stikih,
  • z nizko samopodobo in majhno samozavestjo.

Viri in literatura:

Gaberc, B. (2019) Spodbujanje razvoja fonološkega zavedanja s pomočjo glasbenih dejavnosti po Edgarju Willemsu. Magistrsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Rupnik, M. (2011). Uspešnost vključevanja in vrste glasbenih aktivnosti v terapiji govorno-jezikovnih komunikacijskih motenj. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Avtorica: Anja Tkalec, logopedinja

Dvojezičnost z vidika govorno-jezikovnega razvoja

Posted on

Dvojezičnost je jezikovna zmožnost, ki osebi omogoča, da v večini govornih položajev nemoteno uporablja dva jezika in prehaja iz enega v drugega. V preteklosti dvojezičnosti niso bili naklonjeni, menili so, da dvojezični otroci dosegajo nižjo raven govora kot enojezični in da dvojezičnost negativno učinkuje na razvoj drugih spoznavnih sposobnosti, zlasti inteligentnosti.

Danes temu ni več tako. Strokovnjaki poudarjajo, da učenje drugega jezika ne upočasni ali zaustavi kognitivnega ali lingvističnega razvoja. Ravno nasprotno, zgodnje usvajanje drugega jezika in učenje tujega jezika prinaša številne prednosti:

  • pozitivno vpliva na govorni razvoj,
  • pospešuje miselne procese in spodbuja divergentno mišljenje,
  • zvišuje zmožnost jezikovne analize,
  • učinkuje na otrokovo metajezikovno zavedanje,
  • spodbuja razvoj socialne kognicije,
  • vpliva na bolj pozitivno pojmovanje samega sebe,
  • omogoči lažje in hitrejše učenje dodatnih jezikov,
  • omogoča več stikov z drugimi ljudmi in njihovimi kulturami,
  • pozitivno vpliva na uspešnost v šoli.

Poznamo dve vrsti dvojezičnosti – vzporedno (simultano) in  zaporedno (sekvencionalno). O prvi govorimo, ko otrok oba jezika usvaja v obdobju najintenzivnejšega razvoja govora, tj. do tretjega leta starosti. Zaporedna dvojezičnost pa pomeni, da se otrok drugega jezika uči, ko je prvega že delno usvojil.  

Če želimo, da bo otrok drugi jezik kar najbolje obvladal, je pomembno, da je z njim v stiku čimbolj zgodaj. Malčki in otroci lahko jezik namreč usvojijo brez tujega naglasa, kasneje pa to ni več mogoče. Poleg pravilne izgovorjave pa čim zgodnejši stik z jezikom vpliva tudi na uspešnejše usvajanje skladnje, besednega zaklada in slušnega razumevanja.

Terapija z otrokom (GingoTalk in LogoPetka)

Običajno je, da v začetku prihaja do mešanja obeh jezikov. Otroci tvorijo kratke stavke, v katerih uporabijo besede iz obeh jezikov. Med drugim in tretjim letom se postopno začne ločevanje obeh jezikov., vendar pa jezikovna sistema obeh jezikov še vedno vplivata drug na drugega. Otroci torej razlikujejo med besediščem enega in drugega jezika, ne ločijo pa še slovničnih pravil. Ko usvojijo tudi slovnična pravila obeh jezikov, so običajno sposobni preklapljati med jezikoma, glede na to, kje so in s kom se pogovarjajo.

Zanimiva dejstva o dvojezičnosti in večjezičnosti:

  • Dojenčki do približno 8. meseca starosti so zmožni razlikovati glasove vseh svetovnih jezikov in se naučiti katerikoli glas in jezik na svetu. Po tem obdobju pa postanejo občutljivi zgolj za glasove, ki se pojavljajo v njegovem okolju. Če imajo v svojem okolju v tem času dva jezika, postanejo občutljivi na glasove obeh jezikov in jih brez težav usvojijo.
  • Če je dojenček od rojstva izpostavljen dvema jezikoma, je razlike med jezikoma možno opaziti že pred pojavom prve besede, v času bebljanja.
  • Najmanj polovica svetovnega prebivalstva je dvojezična ali večjezična.
  • Dvojezičnost upočasni razvoj demence in drugih starostno povezanih bolezni za 4 do 5 let.
  • Znakovni jezik je prvi jezik  gluhih. Osebe, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku in hkrati uporabljajo besedno slovenščino, so dvojezične.

Viri in literatura:

Marjanovič Umek, L., Kranjc S., Fekonja, U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje. Domžale: Izolit.

Dvojezičnost v logopediji (Povzetek predavanj iz Belgije in literature iz Slovenije). (2018). Pridobljeno s: https://ssdlogs.splet.arnes.si/2018/11/28/dvojezicnost-v-logopediji-povzetek-predavanj-iz-belgije-in-literature-iz-slovenije-trost-2018/

Podatki o jezikih. (b. d.). Pridobljeno s: https://edl.ecml.at/Facts/LanguageFacts/tabid/1859/language/sl-SI/Default.aspx

Splošno o bilingvizmu. (2020). Pridobljeno s: https://sfu-ljubljana.si/sl/blog/splosno-o-bilingvizmu

Avtorica: Anja Tkalec, logopedinja

Ideje za utrjevanje pravilne izgovorjave glasov

Posted on

Ko se otrok nauči pravilne izgovorjave glasu, proces učenja še zdaleč ni zaključen. Potrebno je ogromno vaje in ponovitev, da bo otrok naučen glas pravilno izgovarjal ne le med vajo, temveč tudi v spontanem govoru. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj idej, kako skozi igro utrjevati naučeno pravilno izgovorjavo glasov.

PRIMERI IGER:

  • Igre s kocko

Ustvarite čisto svojo igro s kocko (kot npr. Človek ne jezi se) tako, da vanjo vključite sličice z izbranim glasom. Ideje za igre in že pripravljene igre za posamezne glasove najdete v gradivu Igram se z glasovi.

  • Spomin, Tombola ali Črni Peter

S sličicami, ki vsebujejo izbran glas, ustvarite Spomin, Tombolo ali Črnega Petra in se igrajte z otrokom. Med igro otroka spodbujajte, da sličice poimenuje.

  • Ribolov

Na sličice, ki vsebujejo izbran glas pritrdite sponke, otrok pa naj jih z magnetom ulovi. Otrok naj vsako ujeto sličico poimenuje.

  • Branje slikopisov

Obkrožite besede, ki vsebujejo izbran glas. Pri branju sličic iz slikopisa, naj bo otrok posebej pozoren na pravilno izgovorjavo tarčnega glasu. Ne pozabite pobrskati med gradivi na spletni strani, kjer boste našli tudi nekaj Gingovih slikopisov.

  • Smešni stavki

Poiščite sličice, k prikazujejo osebe dejanja in predmete. Otrok izbere tri sličice in jih poveže v stavek. Bolj nesmiseln bo stavek, bolj smešno in zabavno bo.

V vse igre lahko vključite Gingo lutko, ki bo otrokom gotovo odlična motivacija. Otrok bo tako še bolj sproščen in se bo še bolj zabaval, njegov interes za učenje pa bo še večji.

Lutka Gingo uči otroka pravilne izgovorjave (GingoTalk).

Na kakšen način v igro vključiti Ginga?

  • Gingo naj služi kot vizualna opora pri utrjevanju glasov. Če vadite npr. glas /l/, pokažite, kako jezik dvigne Gingo. To bo otroka spomnilo, da mora jezik dvigniti tudi sam.
  • Gingo naj sodeluje v igrah. Tako kot otrok, naj tudi on izgovarja besede. Otrok naj posluša, ali bo Gingo besedo izgovoril pravilno. Če se Gingo zmoti, naj otrok pove, kako se besedo izgovori pravilno.
  • Priredite tekmovanje med otrokom in Gingom. Oba naj zbirata žetončke ob pravilno izgovorjeni besedi. Kdor zbere več žetončkov, zmaga.
  • Gingo naj otroka spodbuja, ga pohvali, ga med igro tudi pozabava.

Ogromno nasvetov, vaj in idej za urjenje pravilne izgovorjave posameznih glasov lahko najdete tudi v knjigi Gingo v deželi besed. V knjigi je zbranih več zgodb. Posamezna zgodba je prirejena za prepoznavanje, pridobivanje ali urjenje določenega glasu. Ker so zgodbe kratke in pogosto rimane, si jih otrok hitro zapomni in jih lahko tudi sam pripoveduje oz. recitira ter s tem uri pravilno izgovorjavo glasov.

Avtorica: Anja Tkalec, logopedinja

Nadomestna in dopolnilna komunikacija: Kako koristi otrokom s posebnimi potrebami?

Posted on

Komunikacija je ključna veščina, ki omogoča ljudem povezovanje in izražanje svojih želja, potreb in čustev. Vendar pa za otroke s posebnimi potrebami, ki morda težje ali sploh ne morejo uporabljati verbalne komunikacije, to ni vedno preprosto. V takih primerih postane nadomestna in dopolnilna komunikacija neprecenljivo orodje.

Komunikacija s pomočjo »nadomestne komunikacije« je način, ki nadomešča verbalno komunikacijo z drugimi sredstvi. To lahko vključuje uporabo gest, simbolov, piktogramov ali elektronskih komunikatorjev. Otroci, ki ne morejo govoriti ali imajo omejeno sposobnost govora, se učijo uporabljati te alternative za izražanje svojih misli in želja.

»Dopolnilna komunikacija« pa dopolnjuje verbalno komunikacijo z dodatnimi orodji. To vključuje znakovni jezik, besedilne sporočilne aplikacije, tablice z govorno izhodnostjo in druge tehnološke pripomočke. Ta oblika komunikacije je še posebej pomembna za otroke s težavami pri izgovarjavi besed ali razumevanju jezika.

NDK je kratica za nadomestno in dopolnilno komunikacijo. (vir slike: Društvo logopedov Slovenije – Sekcija za NDK / PINK)

Kako nadomestna in dopolnilna komunikacija koristita otrokom s posebnimi potrebami?

1. Izboljšanje komunikacijskih sposobnosti: Te metode omogočajo otrokom, da izrazijo svoje potrebe, želje, občutke in mnenja, kar povečuje njihovo samozavest in sposobnost izražanja.

2. Krepitev socialnih veščin: Otroci se učijo bolje vključevati v interakcije s svojimi vrstniki in odraslimi ter razvijajo odnose.

3. Vzpostavljanje mostov do učenja: Dostop do komunikacije omogoča otrokom s posebnimi potrebami boljše vključevanje v izobraževalni proces in razvoj kognitivnih sposobnosti.

4. Povečanje samostojnosti: Z nadomestno in dopolnilno komunikacijo lahko otroci bolj samostojno obvladujejo vsakdanje naloge.

5. Zmanjšanje frustracije: Te metode pomagajo zmanjšati stres in frustracijo, ki lahko nastane zaradi nezmožnosti verbalne komunikacije.

Nadomestna in dopolnilna komunikacija je edinstvena in prilagodljiva za vsakega otroka. Pomembno je, da se starši, učitelji in terapevti posvetujejo z otrokom in strokovnjaki za komunikacijo (npr. logopedom) ter razvijejo pristop, ki najbolje ustreza potrebam in sposobnostim otroka. S temi orodji se odpira svet komunikacije za otroke s posebnimi potrebami, kar jim omogoča bolj izpolnjeno življenje in boljše povezovanje z okolico.

Ali naj me skrbi, če moj otrok še ne govori?

Posted on

ZAKASNEL GOVORNI RAZVOJ ALI SUM NA AVTIZEM

Otroci gredo običajno skozi različne razvojne faze, ki jih nekateri otroci dosežejo prej, spet drugi kasneje. Pa vendar, ko gre za otrokov govorno-jezikovni razvoj, se starši pogosto sprašujejo, kdaj je otrok samo “pozni govorec”, kdaj pa gre morda za resnejša razvojna odstopanja?

OTROK KOT “POZNI GOVOREC”

Otroci do 18. meseca običajno v govoru smiselno uporabljajo vsaj 10-20 besed. Do 2. leta starosti pričnejo z uporabo dvobesednih fraz, npr. »Mami am.«. Okoli 3. leta tvorijo trobesedne stavke. Veliko otrok te mejnike lahko doseže nekoliko prej, spet drugi se začnejo govorno izražati z zamikom. To ni vedno razlog za večji preplah. Kadar otrok tudi pri letu in pol uporablja malo ali nič besed, je to lahko znak zakasnelega razvoja govora. Obravnava pri logopedu takim otrokom koristi, vendar lahko z ustreznimi spodbudami doma in v vrtcu spregovorijo tudi brez redne logopedske podpore. Kadar dvo ali 3-letnik uporablja nič ali le nekaj besed, pa je pomoč logopeda nujna. V nekaterih primerih je zakasnel razvoj govora lahko znak večjih razvojnih odstopanj, kjer tudi redna logopedska obravnava ni dovolj.

ZNAKI AVTIZMA PRI MALČKIH

Znakov pri motnji avtističnega spektra (MAS; krajše imenovano avtizem) je več in se lahko od otroka do otroka razlikujejo. Odstopanja se poleg zakasnelega govora kažejo v: komunikaciji, socializaciji, vedenju, čustvovanju, motoriki, senzorni občutljivosti, idr. Pri otroku mora biti prisotnih več znakov in trajati morajo daljši čas, da bi lahko govorili o razvojnih odstopanjih. Oceno in diagnozo običajno potrdi ali ovrže tim strokovnjakov – zdravnik, psiholog, specialni pedagog, logoped idr.

  • Pomanjkljiva interakcija

Ko se odrasel ali otrok poskuša igrati ali pogovarjati z otrokom, se otrok z MAS pogosto obrne stran, saj ni pripravljen ali nima interesa za interakcijo. Otrok z MAS slabše navezuje (očesni) kontakt z drugimi, tudi bližnjimi osebami. Pogosto se lahko zdi, da je “v svojem svetu”, na sogovornikova vprašanja odgovarja nesmiselno ali ponovi slišano. Na primer na vprašanje “Kako ti je ime?” odgovori  “Ime”. / “ Kako ti je ime?”. Temu strokovno rečemo “eholalija”.

  • Ponavljajoče se vedenje

To lahko pomeni nenehno igranje z isto igračo, kroženje v krogu, ponavljajoče se gibe rok ali drugo. Seveda ima veliko otrok najljubšo igračo ali dejavnost in je to razvojno običajno. Bodite pozorni na neobičajne interese, vzorce in rutine, ki jih otrok nenehno izvaja ali se s posamezno igračo igra na nenavaden, neustrezen način.

  • Pomanjkanje neverbalne komunikacije

Odrasli in otroci se sporazumevajo tudi neverbalno – kažejo s prstom, kimajo z glavo, uporabijo mimiko obraza in druge geste, kot na primer mahanje v pozdrav. Otrok, ki kasni v govoru in nima drugih razvojnih posebnosti, bo pogosto smiselno komuniciral z gestami. Na primer, ko bo otrok žejen, bo starša pogledal in pokazal na tisto, kar želi. Svoje potrebe zna zadovoljiti, ker med njim in staršem obstaja sporazumevanje tudi brez besed. Zaskrbljeni smo, če otrok ne zna pokazati kar želi, ne zna uporabljati drugih gest ali neverbalno komunicirati.

  • Nedosledno sledenje navodilom

Otroku rečete: »Pojdi po svoje čevlje.” Ali zmore temu navodilu slediti? Ga razume? Ali pa so pogosto potrebne 2-3 ponovitve istega navodila in morda nekaj spodbud, da se izvede nadaljevanje? Do 2. leta starosti bi malček že moral v igri ali vsakodnevnih situacijah ustrezno razumeti in prinesti predmete, npr. žogo pri navodilu “Pojdi po žogo!”. Več idej, kako pomagati otroku s pomočjo lutke Gingo si lahko preberete TUKAJ.

  • Možno negativno vedenje

Otrok lahko poleg pomanjkanja besed in pomanjkljive komunikacije kaže tudi druga negativna vedenja, kot je npr. grizenje, udarjanje, brcanje, kričanje. Pogosto je vedenje povezano s preobremenitvijo z zunanjimi dražljaji kot je močan hrup, dotik, svetloba. Veliko otrok v običajnem razvoju lahko kaže negativno vedenje. Kadar pa je staršem zaradi otrokovega negativnega vedenja stalno težko pri vsakodnevnih situacijah in opravilih, pa je potrebno premisliti, ali gre za več kot le trmarjenje in  “vzgojno zahtevnejšega otroka”.

KAJ LAHKO STARŠI STORITE?

V kolikor se otrok ustrezno odziva v vsakodnevnih situacijah, sodeluje v igri in nima težav v vedenju, socialni interakciji in komunikaciji, ni razloga za večji preplah. Če opažate, da otrok nekoliko zaostaja le v govoru in se le-ta ne razvija in ne izboljšuje, je pomoč logopeda priporočljiva in smiselna.

Če ste glede na opisano zaskrbljeni, da bi otrok morda imel tudi druge razvojne težave, ne čakajte! Najprej se obrnite na otrokovega pediatra. Včasih v 10-minutnem obisku ne bo zaznal posebnih vedenjskih znakov, zato je smiselno, da vas napoti k razvojnemu pediatru. Pediater, ki je specializiran za razvoj otrok in deluje znotraj razvojne ambulante ali centra za zgodnjo obravnavo je tisti, ki vam bo lahko dal boljšo predstavo o morebitnih posebnostih otroka in vas nato ustrezno usmeril. Takoj, ko opazite določene posebnosti ali vas karkoli v zvezi otrokovim razvojem skrbi, poiščite pomoč strokovnjaka. Tako naredite največ, da malčku pomagate pri razvoju komunikacije in govora ali da premosti določene razvojne težave. Zgodnje ukrepanje je najpomembnejše!

Vir: povzeto in prirejeno po Late Talker or Autism, 2023, https://howtoaba.com/late-talker-autism/

Vloga staršev in vzgojiteljev pri razvoju govora

Posted on

“VZGOJITELJ JE POLEG STARŠEV OTROKOV PRVI UČITELJ!”

Vzgojitelj je tisti, ki z našimi otroki dandanes preživi dobršen del dneva. Vzgojitelj je oseba, ki otroka spremlja, ga uči, usmerja. Ima ključno vlogo pri spodbujanju (govornega) razvoja otrok. Pogosto je tudi prvi, ki lahko zazna morebitna otrokova odstopanja.

VLOGA VZGOJITELJA JE VELIKA

Njegova naloga je, da otrokova močna področja in hkrati odstopanja prepozna in z njimi informira starše ter jim svetuje, jih usmerja. Znotraj vrtčevske skupine preko različnih metod, aktivnosti in iger, ki jih vpelje v vsakodnevno rutino, lahko doseže ogromen napredek; tudi na področju govorno-jezikovnega razvoja otrok.

PRIMER DOBRE PRAKSE – starost otrok: 3-6 let

“V jutranjem krogu smo z otroki uvedli ogledalca. Otroci jih vzamejo iz svojih predalčkov in jezična zabava se lahko začne! Opazujemo se v ogledalu in tako kot Gingo dvigujemo jezike ter se na zabaven način učimo izreke glasu L. Tleskamo z jezikom, klepetamo in otroke spodbujamo k napredku pri izreki glasu R. Sikamo kot kača, oponašamo šumenje vetra, oglašanje vlaka in tako spodbujamo sičnike in šumnike; pravzaprav vse glasove, s katerimi imajo otroci največ težav.”

PRIMER DOBRE PRAKSE – starost otrok: 3-6 let

“Otroke s pomočjo Gingo lutke, priloženih kartic z vajami in preko knjige Gingo v deželi besed spodbujamo tudi k učenju barv, števil, besedišča …Tudi brezplačna gradiva, ki jih najdemo na spletnem portalu so zelo uporabna. Logopedsko usmerjeni pripomočki so nam res v veliko pomoč, napredek pa opazijo tudi starši.”

“POZNAVANJE TIPIČNEGA RAZVOJA JE KLJUČNO”

V kolikor si kot starši, vzgojitelji, učitelji ali drugi pedagogi želite bolj poglobljeno znanje iz področja razvoja govora otrok, vam nudimo spletna predavanja za posameznike ali skupinska predavanja v živo. Vedno pa so vam v pomoč naše brezplačne vsebine, videi in nasveti na spletnem portalu za spodbujanje govora in jezika.

Igra kot orodje za učenje

Posted on

Kadar se skupaj z otrokom igrate, celostno pozitivno vplivate na otrokov razvoj – tako gibalno kot tudi kognitivno. Igra je namreč otrokovo glavno orodje za učenje novih spretnosti in znanj.

Preko samostojne, proste, usmerjene in skupne igre otrok razvija tudi govor, jezik, komunikacijo, mišljenje, domišljijo.

Primer: IGRA Z LUTKO

IDEJE ZA RAZVOJ GOVORA IN JEZIKA

  • Interaktivna Komunikacija

Lutka omogoča otrokom, da se vključijo v interaktivne dialoge. Otroci bodo z navdušenjem sodelovali in odgovarjali na vprašanja in pobude lutke, kar spodbuja izražanje misli, občutkov ter razvoj besednega zaklada.

  • Pesmice in zgodbe

Z lutko pojemo in si izmišljujemo zgodbe, ki spodbujajo otroke k posnemanju zvokov, intonacij in ritma.  To je odličen način, kako razvijati fonološko zavedanje in izboljšati izgovarjavo besed.

  • Samozavest in samostojnost

Lutka otrokom omogoča, da prevzamejo vodilno vlogo v igri. To krepi njihovo samozavest, samostojnost ter občutek, da so sposobni vplivati na dogajanje okoli sebe.

  • Kognitivni razvoj

Igra z lutko naj vključuje aktivnosti in izzive, ki spodbujajo razmišljanje, reševanje problemov ter razumevanje vzročno-posledičnih povezav. Otroci se bodo med igro zabavali in obenem krepili svoje kognitivne sposobnosti.

»Če se otroku vsakodnevno pridružite v igri, s tem pozitivno vplivate tudi na njegov razvoj govora.«

MULTISENZORNO UČENJE

Igra z lutko združuje spodbude preko vizualnih, slušnih in taktilnih kanalov – vključuje (po)govor, poslušanje, slušno razumevanje ter motorične spretnosti. To pomeni, da se otrok razvija na več in preko več področjih hkrati, kar je ključno za celovit razvoj.

Deklici se igrata z igro Klepetajmo! Lutka Gingo in kartice za motoriko govoril (GingoTalk)

UČENJE IZREKE GLASOV

Z lutko Gingo v igri Klepetajmo! otrokom ponudite zabaven način učenja, ki se zdi kot igra, vendar obenem bogati njihov razvoj govora in jezika.

Ker ima lutka premična usta, jezik in ustnice, otroku lahko natančno pokažemo tudi pravilno izreko in položaj govoril pri določenih glasovih.

Naj bo igra – tudi preko lutke- spremljevalec otrokovih prigod in potovanj v svet besed in učenja govora!

LUTKO GINGO v igri KLEPETAJMO! najdete TUKAJ.

Brezplačne LOGOPEDSKE VAJE najdete na: YouTube kanalu GingoTalk

Drži ali ne drži? – logoped svetuje

Posted on

Ste se kdaj spraševali, ali je razvoj govora pri vašem otroku ustrezen? Ali kasni? Se poslužujete pravih “domačih prijemov”, da spodbujate otrokov govor in jezik? Mu ne berete pravljic, temveč raje poslušata zvočne logopedske pravljice in ne veste, če je to v redu? Se z otrokom pogovarjate popačeno” in menite, da je to ustrezno? In še mnogo drugih …

Spodaj bomo zapisali nekaj pogostih mitov in resnic z obrazložitvijo, ki vam bodo v pomoč.

“Otroku namesto branja knjig ponudim zvočno pravljico. To naredim, ko nimam časa ali, ko sem utrujena, zato mi je to super alternativa!

DRŽI!

Kadar skupaj z otrokom prebirate knjige, listate slikanice ali poslušate zvočne pravljice ter se o njih pogovarjate, otrok razvija govorno-jezikovno komunikacijo, mišljenje, domišljijo. Pri branju in poslušanju vse bolj razume različne pojme, širi besedišče, ki ga kasneje tudi ustrezno uporabi pri svojem izražanju. Razlogov, zakaj otroku ponuditi pravljice in branje knjig, je torej veliko.

Branje pravljic popelje otroke v svet domišljije in jim pomaga razumeti vse, kar se dogaja okrog njih. Strokovnjaki so ugotovili, da ima glasno branje številne koristi. Otrok se takrat osredotoči na bralčev glas, interpretacijo, vsebino, še več, s tem se izboljša njegov spomin in sčasoma tudi sam postane odličen bralec. Več o branju knjig ter zakaj in kako otroku brati, si lahko preberete TUKAJ.

V današnjem hitrem tempu življenja, nam pogosto zmanjka časa ali energije za branje knjig. Takrat je lahko odlična alternativa tudi zvočna logopedska pravljica.

Poslušamo jo preko tablice, telefona ali računalnika. Pomembno je, da otroku ne ponudimo gledanja ekrana, ampak res zgolj pravljico preko zvoka. Tako se otrok lažje osredotoči na slišano, hkrati pa si ne želimo spodbujati prekomernega gledanja v zaslon.

Gingove zvočne logopedske pravljice so povsem brezplačne in otroci jih lahko poslušajo vedno znova in znova, pri tem pa spoznavajo, kaj jim bo tokrat zanimivega povedal njihov najljubši junak. O slišanem se tudi pogovarjamo.

In ne samo to! V povezavi s pravljico tudi ustvarjamo, pišemo, beremo … Gingove zvočne logopedske pravljice lahko poslušate TUKAJ. Pravljicam so dodani brezplačni materiali, ki se navezujejo na slišano zgodbo. Tako imate možnost za dodatne aktivnosti z otrokom.

»Moj otrok je dvojezičen. Ker s partnerjem ne znava dobro slovensko, se z njim namenoma pogovarjava izključno v svojem jeziku. To je za njegov jezikovni razvoj dobro.«

DRŽI!

Kadar otrok izhaja iz dvo- ali večjezičnega okolja in starši slovenskega jezika ne obvladajo, svetujemo, da se z otrokom pogovarjajo izključno v jeziku, ki ga znajo.

Lahko oče uporablja en jezik, mati drugega, v vrtcu pa govorijo tretji jezik. S tem ni nič narobe, moramo pa pri uporabi biti dosledni. Torej znotraj stavkov jezikov ne mešamo. Ne želimo si namreč, da otrok posluša popačeno slovenščino, v kateri uporabljamo napačen spol, sklanjatve. Lahko se zgodi, da otrok zato ne zna ne prvega jezika staršev, ne slovenščine, kar za njegov jezikovni razvoj ni dobro.

Priporočljivo je, da je predšolski otrok, ki doma ne pride v stik s slovenščino, vsaj leto do dve pred šolo vključen v vrtec, kjer se bo ob primernih spodbudah jezika tudi ustrezno naučil.

V kolikor starši to zmorejo, jim svetujemo, da otroku slovenski jezik ponujajo le, kadar z otrokom prebirajo slovenske otroške knjige, kjer otrok sliši slovnično pravilne besede, stavke, o prebranem pa se pogovarjajo v svojem jeziku.

»Greva ajat? Čičej na stolčka. Še papava kruhka in popiješ sokca, potem greva ninat.« Z otrokom se pogovarjam tako, ker je še zelo majhen. Tak način govora je res simpatičen!

NE DRŽI!

Za govorno-jezikovni razvoj je zelo pomembno, da otroku predstavljamo ustrezen govorni model. To pomeni, da uporabljamo slovnično pravilne besede, stavke ter da govorimo v primernem tempu, zlasti ne prehitro. Ustrezen govorni model pomeni tudi, da ne uporabljamo pomanjševalnic, še bolj pomembno »pootročenega govora«. Če občasno uporabljamo pomanjševalnice, s tem ni nič narobe. Torej majhnemu kužku mladičku bomo seveda rekli kužek ali psiček.

Ni pa primerno, da govorimo »ajat/čičat/papcat. »Kuža aja / papa / čiča …«, tako nadomestimo z bolj ustreznimi izrazi »Kuža spi / je / sedi / dela hou hou«. Mlajšemu otroku podamo manj informacij, krajše stavke in tudi krajše besede z namenom, da se jih lažje nauči in v govoru tudi uporabi.

Primeri:

»Hop, opa«, ko se igramo z žogo,

»Am!«, ko se prehranjujemo,

»Ej! Hej! Pa-pa!«, ko pozdravimo.

Malčku ponudimo tudi izraze za različno oglašanje živali.

Razlog, da se izogibamo pomanjševalnc je predvsem ta, da so to običajno daljše besede, zato se jih otrok tudi težje nauči in v govoru pravilno uporabi.

Primeri:

Sok-sokec, sir – sirček, čaj – čajček

Otrok pomanjševalnic, zlasti »popačenk ali pootročenega govora« v odrasli dobi v svojem besednjaku ne bo uporabljal in mu pravzaprav ne koristijo.«

Več nasvetov in idej je zapisanih v knjigi Gingo v deželi besed, ki jo lahko naročite TUKAJ.

“Moj 3-letnik veliko govori,

ga pa nič ne razumem.

Saj bo že!”

NE DRŽI!

»Osnovni namen človeške govorne komunikacije je posredovati neko sporočilo, ki je razumljivo drugemu človeku.« (Flipsen, 2006, str. 303, v DOLINAR, Meta, 2014, Razumljivost govora predšolskih otrok)

Otroci v tipičnem razvoju imajo ustrezen sluh in različne elemente govora običajno razvijejo brez večjih težav. Govorjenega jezika se naučijo spontano in pravilno. (Ozbič, 2007, v DOLINAR, Meta, 2014, Razumljivost govora predšolskih otrok)

Otrok v starosti 4-5 let razume govor ljudi, s katerimi se srečuje vsakodnevno, hkrati pa bi moral biti njegov govor popolnoma razumljiv drugim. Kakšna pa je razumljivost govora pri mlajšem otroku?

Razumljivost otrok, ki imajo kakršnekoli težave, motnje ali okvare, pa je drugačna.

V kolikor otroka pri 2. in 3. letu popolnoma nič ne razumete, ali ga pri 4. letu ne razumejo tudi drugi- znani ali neznani- komunikacijski partnerji, je to razlog za obravnavo pri logopedu. V kolikor otrok nima težav, svojega 3-letnika tako razumemo vsaj v 2/3 vseh izjav. To pomeni, da nam je večinoma razumljiv.

4. letni otroci so popolnoma razumljivi vsem komunikacijskim partnerjem, nekateri starši pa otroka popolnoma razumejo tudi prej.

“Kot mama sem za razvoj malčkovega govora največji “influencer” jaz sama!” 

DRŽI!

“Mama predstavlja ključno vlogo v procesu zgodnjega učenja komunikacije, govora in jezika svojega dojenčka, malčka.” (Meta in Petra, logopedinji in ustanoviteljici GingoTalk).

S skupno komunikacijo in pogovori se krepijo družinske vezi. Mama otroku predstavlja prvega komunikacijskega partnerja, prvo pomembno osebo, preko katere se otrok uči, jo posnema. Otroci se preko materinega glasu, pogovora in spodbud v prvem letu učijo poslušanja, izražanja svojih misli, želja, potreb.

Kako v prvem letu kot mama razvijam govor?

Ko govorim, sem obrnjena proti otroku.

Spustim se na njegov nivo in vzpostavim očesni kontakt. 

Otroku omogočim, da me lahko gleda v obraz, usta.

Sem dober govorni model.

Ne govorim prehitro, “pootročeno”, ne podajam preveč informacij, izogibam se pretirani rabi pomanjševalnic.

Preko pogovora, skupne igre, branja knjig in z vključevanjem otroka v družinske dejavnosti, mama ustvari okolje, ki aktivno spodbuja razvoj otrokovega govora in ustvarja trden temelj za malčkovo uspešno prihodnost.

“Kaj naj bi moj otrok pri določeni starosti okvirno znal, sploh ni pomembno.”

Ne drži!

Poznavanje okvirnega razvoja (govora) svojega otroka je osnovni predpogoj,

da ga lahko spodbujamo v pravo smer ali mu v primeru odstopanj lahko pravočasno pomagamo.

Kadar ne vemo, kaj točno naj bi naš otrok okvirno pri določeni starosti zmogel, ne moremo prepoznati odstopanj in jih začeti aktivno reševati.

Po drugi strani pa lahko od otroka pričakujemo nekaj, kar zanj niti še ni smiselno, da bi znal.

Spremljanje mejnikov razvoja nam pomaga otroka bolje razumeti in podpreti- tudi na področju govora in jezika.

“Moj 4-letnik govori podobno kot 2-letniki.

Čakamo na logopeda, ki mu bo pomagal. Sama mu ne morem.”

Ne drži!

Ker so čakalne dobe v Sloveniji občutno predolge in otroci na logopeda čakajo tudi dve leti ali več, ne čakajte!

Otroku lahko pri razvoju govora kot starši ali vzgojitelji pomagate takoj.

“Moj 3-letnik reče: “Ma-ma-mami, am, am, pi-pi-pil bi.”

Svetujem mu: “Ustavi se, vdihni in počasi povej še enkrat.” Na ta način mu pomagam.”

Ne drži!

Poznavanje razvojnega zatikanja in ustrezna reakcija nanj je osnovni predpogoj, da otroka lahko spodbujamo v pravo smer in zatikanje preide samo od sebe.

Preberi celoten članek TUKAJ

Moj 18-mesečnik redko vzpostavi očesni kontakt, ne kaže s prstom ali pomaha v pozdrav.

Zaradi težav v komunikaciji se posvetujem s pediatrom.

Drži!

Avtizem ali motnja avtističnega spektra (MAS)

Posted on

Motnja avtističnega spektra (MAS) je razvojna motnja, ki se začne v otroštvu in traja vse življenje ter vpliva na delovanje posameznika v vseh okoliščinah. Odraža se v različnih oblikah, ki so jim skupni primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji ter omejeni, ponavljajoči se vzorci vedenja, interesov in aktivnosti.

Vzrok za pojav avtizma ni poznan, po vsej verjetnosti gre za preplet več dejavnikov. Običajno ga spremljajo druga zdravstvena ali genetska stanja. Pogosteje se pojavlja pri dečkih kot pri deklicah. Večje tveganje za nastanek motnje imajo prezgodaj rojeni otroci, otroci z nizko obporodno težo in otroci, ki se rodijo starejšim staršem.

Slika: MAS se pogosteje pojavlja pri dečkih kot pri deklicah. (vir: Canva)

Otroci z avtizmom imajo veliko skupnih značilnosti, hkrati pa so med njimi tudi velike razlike. Ker se motnja razlikuje glede pojavnosti in intenzivnosti, jo je pogosto težko prepoznati. Diagnoza, ki se postavi na podlagi opazovanja otrokovega vedenja in delovanja, je izjemno pomembna, saj staršem in strokovnim delavcem, ki z otrokom delajo, omogoči, da poiščejo ustrezne informacije in pomoč.

Kriteriji za diagnosticiranje MAS:

1.Stalni primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji:

  • Primanjkljaji v vzajemnih socialnih in čustvenih odnosih
  • Primanjkljaji v verbalni in neverbalni komunikaciji, vedenju in socialni interakciji
  • Primanjkljaji v vzpostavljanju, ohranjanju in razumevanju socialnih odnosov

2. Primanjkljaji na področju vedenja, interesov in aktivnosti:

  • Stereotipni in ponavljajoči gibalni vzorci
  • Težave pri prilagajanju spremembam, nagnjenost k rutinam in ritualom, rigidnost v mišljenju in vedenju
  • uporaba predmetov na neobičajen in vedno enak način, stereotipen in ponavljajoč govor
  • Omejeni, vztrajni in nefleksibilni interesi, ki so nenavadni in zelo intenzivni
  • Prevelika ali premajhna občutljivost na senzorne dražljaje in neobičajen interes za senzorne dražljaje v okolici

Za potrditev diagnoze morajo biti simptomi prisotni že v zgodnjem otroštvu (pred tretjim letom starosti), povzročati morajo pomembne omejitve na socialnem in drugih področjih posameznikovega funkcioniranja. Primanjkljaji ne smejo biti posledica intelektualnih primanjkljajev ali globalnega razvojnega zaostanka.

Otroci z MAS so lahko usmerjeni v katerikoli program vzgoje in izobraževanja. Mnogi usmerjanja v programe za otroke s posebnimi potrebami sploh ne potrebujejo, saj jim je dovolj podpora, ki jo v vrtcu ali šoli nudijo brez tega statusa.

GOVOR, JEZIK IN KOMUNIKACIJA OTROK Z AVTIZMOM

Razvoj govora in jezika pri otrocih z MAS se med posamezniki zelo razlikuje. Na splošno velja, da se z naraščanjem otrokovih kognitivnih sposobnosti izboljšujejo tudi njegove jezikovne sposobnosti. Ker je avtizem redko diagnosticiran pred tretjim letom, obstaja le malo informacij o razvoju govora in jezika v obdobju pred tem.

Otroci s tipičnim razvojem komunikacijsko namero kažejo že od rojstva dalje – prepoznajo materin glas, vzpostavljajo očesni stik, z gestami pokažejo, kaj želijo … Pri otrocih z MAS se te oblike vedenja običajno ne pojavljajo. Za njih je značilno slabše odzivanje na materin glas in na svoje ime. Otroci z MAS navadno spregovorijo pozneje, tudi kasnejši razvoj govora in jezika je pri njih počasnejši kot pri tipično razvijajočih se vrstnikih. Pri nekaterih se lahko pojavi celo nazadovanje v govornem razvoju. Približno tretjina otrok z MAS ne uporablja besedne komunikacije, ali pa je ta zelo omejena. Kako pomagati otroku s pomočjo lutke Gingo si lahko preberete TUKAJ.

Značilnosti komunikacije otrok z MAS, ki so lahko prisotne, ni pa nujno:

  • težave pri vzpostavljanju dialoga, izmenjavi v pogovoru in njegovem zaključevanju. Zdi se, kot da osebe z MAS sogovornika ne poslušajo in ne vedo, kako reagirati na njegove komentarje. Pogosto govorijo o svoji najljubši temi, pri tem pa ne opazijo, da sogovorca tema mogoče ne zanima.
  • dobesedno interpretiranje slišanega, ne prepoznavanje sogovornikovega namena
  • težave z razumevanjem metafor, ironije, šal in sarkazma
  • nenavadna uporaba nekaterih besed in fraz
  • eholalija (ponavljanje določene fraze, ali tistega, kar je nekdo rekel)
  • neobičajna prozodija govora (spremenjena višina glasu, ritma, naglaševanja in melodije govora), kar je eden od najhitreje prepoznanih znakov, ki kažejo na to motnjo
  • izrazito formalen govor, ki spominja na govor odraslega
Slika: Otroci s tipičnim razvojem komunikacijsko namero kažejo že od rojstva dalje (vir: Canva)

Otrokom z MAS je v veliko pomoč, če z njimi govorimo na jasen, dosleden način ter jim damo dovolj časa, da sprejmejo in sprocesirajo informacijo, ki jim je bila povedana, ter počakamo, da se nanjo odzovejo.

Viri in literatura:

Jurišić, B. (1992). Avtizem. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

Kim, SH., Paul, R., Tager – Flusberg, H. in Lord C. (2014). Language and Communication in Autism. V F. Volkmar idr. (ur.), Handbook of Autism and Pervasive Developmental Disorders, Volume 1: Diagnosis, Development, and Brain Mechanisms (str. 230–262). Hoboken, NJ: John Wiley & Sons.