Oznaka: jezik

Igra kot orodje za učenje

Posted on by

Kadar se skupaj z otrokom igrate, celostno pozitivno vplivate na otrokov razvoj – tako gibalno kot tudi kognitivno. Igra je namreč otrokovo glavno orodje za učenje novih spretnosti in znanj.

Preko samostojne, proste, usmerjene in skupne igre otrok razvija tudi govor, jezik, komunikacijo, mišljenje, domišljijo.

Primer: IGRA Z LUTKO

IDEJE ZA RAZVOJ GOVORA IN JEZIKA

  • Interaktivna Komunikacija

Lutka omogoča otrokom, da se vključijo v interaktivne dialoge. Otroci bodo z navdušenjem sodelovali in odgovarjali na vprašanja in pobude lutke, kar spodbuja izražanje misli, občutkov ter razvoj besednega zaklada.

  • Pesmice in zgodbe

Z lutko pojemo in si izmišljujemo zgodbe, ki spodbujajo otroke k posnemanju zvokov, intonacij in ritma.  To je odličen način, kako razvijati fonološko zavedanje in izboljšati izgovarjavo besed.

  • Samozavest in samostojnost

Lutka otrokom omogoča, da prevzamejo vodilno vlogo v igri. To krepi njihovo samozavest, samostojnost ter občutek, da so sposobni vplivati na dogajanje okoli sebe.

  • Kognitivni razvoj

Igra z lutko naj vključuje aktivnosti in izzive, ki spodbujajo razmišljanje, reševanje problemov ter razumevanje vzročno-posledičnih povezav. Otroci se bodo med igro zabavali in obenem krepili svoje kognitivne sposobnosti.

»Če se otroku vsakodnevno pridružite v igri, s tem pozitivno vplivate tudi na njegov razvoj govora.«

MULTISENZORNO UČENJE

Igra z lutko združuje spodbude preko vizualnih, slušnih in taktilnih kanalov – vključuje (po)govor, poslušanje, slušno razumevanje ter motorične spretnosti. To pomeni, da se otrok razvija na več in preko več področjih hkrati, kar je ključno za celovit razvoj.

Deklici se igrata z igro Klepetajmo! Lutka Gingo in kartice za motoriko govoril (GingoTalk)

UČENJE IZREKE GLASOV

Z lutko Gingo v igri Klepetajmo! otrokom ponudite zabaven način učenja, ki se zdi kot igra, vendar obenem bogati njihov razvoj govora in jezika.

Ker ima lutka premična usta, jezik in ustnice, otroku lahko natančno pokažemo tudi pravilno izreko in položaj govoril pri določenih glasovih.

Naj bo igra – tudi preko lutke- spremljevalec otrokovih prigod in potovanj v svet besed in učenja govora!

LUTKO GINGO v igri KLEPETAJMO! najdete TUKAJ.

Brezplačne LOGOPEDSKE VAJE najdete na: YouTube kanalu GingoTalk

15. oktober – Mednarodni dan ozaveščanja o razvojni-jezikovni motnji

Posted on by

V oktobru razširjamo ozaveščenost o težavah na področju govorno-jezikovnega razvoja. 15. oktober je namreč Mednarodni dan ozaveščanja o razvojni-jezikovni motnji (RJM).

RJM je motnja brez znanega vzroka, ki se lahko pojavi ne glede na starost ali spol. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z omenjeno motnjo, so logopedi. V novejši terminologiji motnjo poimenujemo razvojna-jezikovna motnja (RJM), v preteklosti pa se je uporabljal izraz govorno-jezikovna motnja.

Dan ozaveščanja o razvojni-jezikovni motnji
Vir: www.radld.org in www.dlogs.si

Motnja prizadene več področij govorno-jezikovnega komunikacije, tako področje izražanja kot razumevanja. Stopnja težav je lahko različna, od lažje, zmerne, težje do težke. Raziskave kažejo, da se RJM pojavlja pri vsakem 14. otroku, kar lahko negativno vpliva na njegovo opismenjevanje, učenje, sklepanje prijateljstev in čustveno dobrobit. Pri obravnavi otrok z RJM je podpora logopeda in učitelja neprecenljiva. Več informacij o razvojni-jezikovni motnji in dogodkih ob dnevu ozaveščanja o RJM najdeš tudi na spletni strani www.radld.org in www.dlogs.si.

Brošura o razvojni-jezikovni motnji
Vir: www.radld.org in www.dlogs.si

Kaj za otrokov govorno-jezikovni razvoj lahko naredimo sami?

Da bo otrok skozi razvoj zmogel na področju govora in jezika ustrezno napredovati je pomembno, da smo v vsakodnevni komunikaciji z njim pozorni na dejavnike, ki mu omogočajo boljši napredek:

  • otroku predstavljamo ustrezen govorni model, kar pomeni, da v govoru uporabljamo primeren tempo, ne hitimo, besed ne popačimo, se izogibamo pomanjševalnic in podobno,
  • kadar otroku govorimo, z njim vzpostavimo očesni kontakt in se prepričamo, da je pozornost usmeril k nam in je osredotočen na to, kar mu želimo povedati,
  • pozorni smo na otrokov ustrezen sluh; kadar sumimo na slabši sluh, ki je običajno posledica večkratnih prehladov, vnetij ušes, povečane žrelnice ali mandljev (dihanje na usta, smrčanje), se obrnemo po nasvet k otrokovem zdravniku, ki ga po presoji napoti k ORL-specialistu,
  • otroku omogočimo veliko direktne interakcije, komunikacije/pogovora, ki naj bo v povezavi z vsakodnevnimi situacijami in igro,
  • igra naj izhaja iz otrokovih interesov, naj bo zanjo motiviran, vključuje naj tako vidne, slušne kot taktilne spodbude, saj učenje preko različnih dražljajev in visoka stopnja zanimanja otroka spodbuja k ponavljanju in posledično k učinkovitejšemu učenju,
  • otroku prilagajamo vsebino in količino informacij; mlajši kot je otrok ali več težav kot ima, manj informacij in več ponavljanja in poslušanja enakih jezikovnih struktur (besed, povedi) potrebuje, da se jih lahko nauči,
  • zlasti predšolskemu otroku omejimo uporabo zaslonov/elektronskih naprav; otroci do vključno 2. leta naj ne bodo izpostavljeni uporabi zaslonov, otrokom od 2. do 5. leta pa naj se uporaba časovno omeji na manj kot eno uro dnevno v navzočnosti staršev. Več informacij o omejitvah in negativnem vplivu pretirane rabe elektronskih naprav najdete tu: Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih,
  • vzemite si čas za skupno branje knjig.
Skupno branje je za razvoj govora in jezika zelo pomembno.
Knjiga Gingo v deželi besed vsebuje tudi logopedske nasvete.
Vir: www.gingotalk.com

Branje knjig

Skupno branje in pogosta izpostavljenost predšolskega otroka prebiranju knjig pozitivno vpliva na njegove govorno-jezikovne sposobnosti. Tisti otroci, ki so med četrtim in petim letom starosti izpostavljeni sistematičnemu prebiranju kakovostne otroške literature, navadno zmorejo pripovedovati zelo dinamične in napete zgodbe, postavljajo junake v medsebojna razmerja ter si zapomnijo in uporabljajo tipične fraze, ki se pogosto pojavljajo v zgodbah (npr. »in srečno so živeli do konca svojih dni« ipd.), hkrati pa uporabljajo zapletenejše stavke v primerjavi z vrstniki, katerih starši nimajo navade branja zgodb z otroki. 

Kako otroku brati?

Zlasti pri mlajših otrocih, otrocih s težavami na področju govorno-jezikovnega razvoja ali pri otrocih, ki branje zavračajo, moramo biti pozorni, na kakšen način jim ponudimo tovrstno dejavnost. Želimo, da je skupno branje prijetno, sproščeno, da je otrok za branje motiviran, saj  le tako lahko krepi vsa pomembna področja razvoja. Ob tem je pomembno upoštevati nekaj nasvetov:

  • Prilagodite težavnost knjige otrokovim sposobnostim (vzdrževanja pozornosti, jezikovnega razumevanja in izražanja) in ne starosti.
  • Ugotovite, koliko informacij je za vašega otroka dovolj, da vsebino še zmore slediti in razumeti. 
  • Poudarite pomembne besede v knjigi. Razširite otrokovo izjavo, npr. Otrok reče: »To je hiša!« in nanjo pokaže s prstom. Razširite otrokovo izjavo: »Ja, hiša ima streho in okna!«  
  • Otroka ne silite v branje, ampak ga poskušate zvabiti v branje na zabaven način.  

Otrok, ki imajo večja odstopanja na področju govorno-jezikovnega razumevanja in izražanja je zaradi različnih dejavnikov žal vse več. V Sloveniji se srečujemo tudi s problematiko pomanjkanja logopedov, zato se otrokom večinoma ne uspe zagotoviti dovolj hitre, pogoste in kakovostne obravnave. Ozaveščanje širše javnosti in iskanje rešitev na tem področju je zato toliko bolj pomembno. V kolikor pri svojem otroku opažate morebitne težave na področju govorno-jezikovne komunikacije se pravočasno obrnite na ustreznega strokovnjaka. Želimo si, da bi otroci na področju govorno-jezikovne komunikacije dosegli svoj maksimalni potencial in da bi bilo otrok z omenjenimi težavami vse manj. Vabimo vas, da si na spletnem portalu www.gingotalk.com pogledate tudi druge koristne ideje, brezplačne vsebine in materiale, ki spodbujajo govorno-jezikovni razvoj otrok.

Avtorici prispevka: Meta Dolinar, prof. spec. in reh.pedagogike – logopedinja in Petra Kavšek Vrhovec, mag. prof. logoped-surdopedagog, ustanoviteljici spletnega portala www.gingotalk.com , v sodelovanju z Društvom logopedov Slovenije; www.dlogs.si

Pet idej za pomoč malčku pri učenju jezika s pomočjo lutke

Posted on by

Otroške igrače kot so dojenčki, punčke, lutke so odlični pripomočki, s katerimi lahko učinkovito pomagamo spodbuditi in razširiti otrokovo igro. S pomočjo animacije in igre preko ročne lutke, ki ima premična usta z jezikom, se otroci lahko še bolj intenzivno vključujejo v igro in pogovor. Predstavljamo vam pet jezikovnih konceptov in idej, kako preko lutke otroku pomagamo pri podpori in učenju jezika.

1. UČENJE DELOV TELESA

Otroku preko igre pokažemo in povemo imena za določene dele telesa. Sčasoma ga spodbujamo, da sam pokaže ali poimenuje določen del telesa ali obraza (oči, nos, usta, ušesa, roke, prsti, trebuh, noge).

2. UČENJE OBLAČIL

Otroka spodbudite, da skupaj z vami ali samostojno lutko obleče. Lahko uporabite otrokova oblačila ali obleke drugih igrač (nogavičke, hlače, majice). Otrok se ob tem uči novih pojmov, ki jih kasneje tudi ustrezno uporabi.

3. UČENJE OSNOVNIH POJMOV

Uporabite lutko z različnimi drugimi predmeti, kot so škatla, odeja, miza. Ob tem otroka učite ustreznega razumevanja in uporabe predlogov (V škatli, POD odejo, NA mizi), barv (ZELENA lutka, RDEČA odeja) in pojmov vezanih na velikost (VELIKA miza, MAJHNA škatla, VEČJA lutka).

4. UČENJE GLAGOLOV IN PRIDEVNIKOV

Lutko uporabite skupaj z drugimi otroškimi igračami ali vsakodnevnimi predmeti, kot na primer: postelja, žlica, kozarec, oblačila, hrana. V igri se otrok uči novih glagolov in pridevnikov: jesti, piti, spati, sedeti, stati, lačen, zaspan, žejen, vesel, žalosten.

5. SOCIALNE IN PRAGMATIČNE SPRETNOSTI

Otroške lutke so lahko odlično orodje za pomoč pri učenju ustreznih socialnih in pragmatičnih spretnosti. V simbolni igri, ko se z otrokom pogovarjamo in pretvarjamo, da z lutko kuhamo, jo hranimo, se igramo zdravnike ali frizerje, se otrok uči ustrezne komunikacije in smiselne uporabe jezika.

Spodbujanje jezika s pomočjo lutke
Foto Travnik

Vir: Yeh, K. (2012). Top Toys & How They Can Support Speech & Language Development http://www.playingwithwords365.com/top-toys-how-they-can-support-speech-language-development-part-two//

Fonološka motnja

Posted on by

Kadar otrok posamezne glasove samostojno pravilno izreče, vendar jih znotraj besed in daljših izjav, zaradi težav v jezikovnem procesiranju oziroma slabše razvitega fonološkega zavedanja, uporablja napačno, govorimo o fonološki motnji.

Fonološka motnja je jezikovna motnja, ki vpliva na sposobnost zavedanja glasov znotraj besed. V govoru se lahko pojavljajo konsistentne ali nekonsistentne napake, kar pomeni, da so napake v govoru lahko ves čas enake ali pa se spreminjajo. Otrok ima kasneje lahko težave tudi pri branju in pisanju.

Primeri fonoloških napak

Fonološke napake, ki se pojavljajo pri otroku staremu 4 leta in več, so pravzaprav fonološki procesi, ki so v tipičnem govorno-jezikovnem razvoju sicer pri mlajšem otroku lahko običajno prisotni, vendar morajo po 3. letu postopno izzveneti.

Aktivnosti, ki razvijajo fonološko zavedanje

Otrok vaje lahko izvaja zgolj na podlagi poslušanja ali še bolje, preko igre in s pomočjo različnega slikovnega materiala (tabela in slika spodaj).

Običajno pri vajah slušnega razlikovanja minimalnih parov uporabimo tiste glasovne kombinacije (besede), ki ustrezajo otrokovi govorni produkciji, torej tiste, ki jih otrok v govoru zamenjuje oz. napačno izgovarja. Kombinacije slušno podobnih glasov ali glasov, ki se podobno artikulirajo in jih otroci največkrat menjajo so: K-T, G-D, K-G, B-P, D-T, S,Z,C-Š,Ž,Č, idr.

Slušno razlikovanje minimalnih parov- glas /S/ in /Š/ preko slikovnih kartic VEM-POVEM set 2

Fonološko zavedanje razvijamo pri otrocih, ki imajo na omenjenem področju težave, ali pri vseh tistih, ki so v procesu opismenjevanja. Dobro razvito fonološko zavedanje je namreč predpogoj za uspešno učenje branja in pisanja.

Avtorici: Meta Dolinar, Petra Kavšek Vrhovec

VIRI IN LITERATURA:

– Dolinar, M., Kavšek Vrhovec, P. (2019). Priročnik k slikovnim karticam VEM-POVEM., Polhov Gradec, Ivančna Gorica, 2019, 40-42

– Jelenc, D. (1997). Pomen fonološkega zavedanja za začetno branje in pisanje otrok s posebnimi potrebami. Uresničevanje integracije v praksi: vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Zbornik prispevkov s strokovnega simpozija. Portorož, 1997, 288-296

Praktični nasvet spodbujanja govorno-jezikovnega razvoja pri igri z žogo

Posted on by

“Ali se boš igral z žogo?”
“Si lačen?”
“Boš še pil?”
“Se greva gugat?”
“Hočeš dudo?”
So vam ta vprašanja kaj znana?

Otrokom pogosto zastavljamo odločevalna vprašanja, na katera nimajo možnosti odgovarjati s svojimi bistrimi in inovativnimi idejami, temveč samo z “ja” ali “ne”. Spet drugič se nam zazdi, da otrok že zmore kaj povedati in ga neprestano sprašujemo “kaj je to” ali “kako se temu reče”, pogosto tudi zahtevamo, da nam ponovi določeno besedo (npr. reci “kuža”, “kuuuža”).

Zgodi se, da se otrok tovrstnemu spraševanju pogosto upre ali nasploh ne želi več odgovarjati na vprašanja staršev oziroma drugih sogovorcev. S pretiranim spraševanjem ali “siljenjem” h govorjenju lahko pridobimo povsem nasprotne učinke.

Otrok mora “izraze” oziroma posamezne besede ter navodila konkretno doživeti, jih večkrat slišati v spontanih ali vodenih situacijah, jih povezati v smiselno celoto, razumeti… šele nato jih lahko ustrezno uporabi! Prav zaradi te konkretne izkušnje je zelo pomembna igra in interakcija z otrokom, s katero lahko v prvi fazi starši najbolje pripomorete k otrokovemu razvoju.

Ko se otrok znotraj igre ali določene situacije prične neverbalno ali verbalno odzivati, je pomembno, da podamo enostaven, preprost komentar (npr. igra s kuhinjo: “Mmmmmm, dobra juha!”, “Ajs, peče!” Uuuu, boli, popihaj!”) ter na ta način krepimo njegov pasivni besednjak, ga spodbujamo k sledenju navodilom in razširjamo povedi. Otroku je še posebno zanimivo, če v svoj govor vključimo mimiko, geste ali drugačno melodijo govora, saj na ta način pridobimo njegovo pozornost, hkrati pa naše izjave še bolj podkrepimo.

Pogosto pozabljamo, da je bistvenega pomena, da otroku nudimo možnost komunikacije, kar pomeni, da svoje “govorjenje” prekinemo in počakamo na odziv ali pobudo otroka.

Igra je mnogo bolj zanimiva, če posnemamo (tako govorno kot tudi gibalno) zvoke ali glasove figuric oziroma predmetov. Vsebino vsekakor prilagajamo otrokovi starosti. Predšolskim otrokom je skupno to, da jim je v veliko veselje, če se odrasli “zmotimo” in naredimo napako v igri (npr. posnemamo pitje čaja iz skodelice in se polijemo; z gesto in glasom komentiram “Ojoj, polila sem se! Mokro je! Kaj pa sedaj? Hm?”).

Če podam komentar z logopedskega vidika, me pri terapiji otrok vedno zanima, kaj ima otrok, ki sedi nasproti mene, v mislih. Zanimajo me njegovi miselni koncepti, načrt in ideje. Zato mi ni težko počakati, česa vsega se bo v igri domislil.

Tudi staršem priporočam, da svojemu otroku ne priskočijo takoj na pomoč, če npr. ne zmore zapreti milnih mehurčkov. Počakajte in mu sledite, koliko časa bo vztrajal. Želimo si, da vas otrok sam prosi za pomoč ali povabi v igro. V kolikor je tovrstnih pobud z otrokove strani manj ali jih ni, se posvetujte s strokovnjakom.

Spodnja slika prikazuje 10 idej za spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja. Sistematično in na konkretnem nivoju nam prikaže načine, kako lahko bolj učinkovito in doživeto komuniciramo s svojim otrokom.

Vir: slika je pridobljena (prevedena) na Facebooku preko Logoped.hr

Avtorici: Petra Kavšek Vrhovec, Meta Dolinar

Zakasnel govorno-jezikovni razvoj

Posted on by

Sum na zakasnel govorno-jezikovni razvoj lahko starši ali vzgojitelji podajo, ko opažajo, da se otrok pri 2. letu še ne sporazumeva, ne govori, kaže le s posameznimi gestami oziroma izgovarja le posamezne besede.

Če opažajo, da se otrok ne odziva na preprosta vprašanja oziroma menijo, da jih v vsakdanjih situacijah ne razume, lahko obiščejo logopeda že pred 2. letom starosti in se vključijo v logopedsko zgodnjo obravnavo.

Če se otrok tudi okoli 3. leta težko izraža z govorom, je za okolico nerazumljiv, govori po svoje, ima težave s postavljanjem enostavnih vprašanj, s poslušanjem, razumevanjem, pozornostjo in podobno, svetujemo vključitev v čimprejšnjo logopedsko obravnavo.

O težavah na govorno-jezikovnem področju govorimo takrat, ko otrokov govor zaostaja za vrstnikom za 6 mesecev ali več.

Vir: Shutterstock

Avtorica: Petra Kavšek Vrhovec