Oznaka: govor

Spodbujanje govora in jezika preko slikanic brez besedila – Gingo gre v svet

Posted on by

Slikanice brez besedila na prvi pogled morda delujejo manj poučno, kot tiste z zgodbo in besedilom, a z logopedskega vidika predstavljajo izjemno orodje za razvoj otrokovega govora in jezika. 

Zakaj slikanice brez besedila?

Pri običajnih otroških knjigah, ki vsebujejo besedilo, je otrok pogosto le pasivni poslušalec, medtem, ko odrasli berejo in vodijo pripoved. Pri slikanicah brez besedila pa se vloga odraslega spremeni – postane sogovornik, ki spodbuja otroka k izražanju in razmišljanju, otrok pa postane aktiven ustvarjalec in pripovedovalec zgodbe.

Pri slikanicah brez besedila otrok postane aktiven ustvarjalec in pripovedovalec zgodbe.

Katera področja spodbujajo?

Kadar se otroku pridružimo pri listanju slikanice brez besedila vplivamo na:

  • razvoj besedišča – odrasel ali otrok poimenuje predmete, osebe, živali in dejanja, kar bogati aktivni besednjak,
  • spodbujanje tvorjenja stavkov – otrok se uči povezovati posamezne besede v celovite povedi in razvija slovnično pravilno izražanje,
  • učenje pripovedovanja – slikanice brez besedila, kjer si določene osebe, živali ali dejanja sledijo v sosledju, spodbujajo otroka k logičnemu mišljenju, pripovedovanju zgodbe, ki ima rdečo nit (uvod, jedro, zaključek/razplet),
  • razumevanje vzročno-posledičnih povezav – otrok preko opazovanja podob išče smisel dogajanja in razmišlja, zakaj se je nekaj zgodilo, zakaj je nekdo tako oblečen in podobno,
  • spodbujanje mišljenja in izražanja čustev – v slikanicah brez besedila je pogosto prikazanih več dejanj in likov, s katerimi se otrok lažje poistoveti, kar ponuja možnost za izražanje svojih misli in čustev,
  • razvoj slušne pozornosti in razumevanja– otroku v povezavi s slikanico stvari opisujemo, pripovedujemo ali mu damo vprašanje/uganko, npr. “Dobro poglej in najdi največjo žival, ki se skriva v morju!”. Otrok poišče kita. Mlajšim otrokom ponudimo preprosto vsebino in krajše izjave, starejšim pa uganke in navodila, ki vsebujejo več daljših informacij. Na ta način učinkovito krepimo tudi jezikovno razumevanje in slušno ter vizualno pozornost.

Pomembna vloga odraslega

Pri skupnem ogledovanju slikanic brez besedila ima odrasla oseba pomembno vlogo – s postavljanjem odprtih vprašanj (npr. “Kaj misliš, kam gre kuža/kaj bo naredila deklica?”) in spodbujanjem otrokove domišljije, omogoča razvoj kritičnega mišljenja, predvidevanja in opisovanja. Odrasli lahko spodbuja otroka k ponovnemu pripovedovanju zgodbe, kar je pomembno za utrjevanje jezikovnih struktur in bogatenje besedišča.

Slikanica Gingo gre v svet

Odličen primer kakovostne slikanice brez besedila je sveže izdana slikanica Gingo gre v svet. Gre za slikanico, ki sta jo zasnovali slovenski logopedinji, ustanoviteljici spletnega portala in znamke GingoTalk, Meta Dolinar in Petra Kavšek Vrhovec. Slikovite ilustracije izpod rok ilustratorja Matjaža Dekleve prikazujejo življenje v raznolikih okoljih.

Nova slikanica Gingo gre v svet ima na zadnji strani dodane logopedske usmeritve.

Knjigo spremlja zeleni Gingo in številni drugi liki, ki se ponavljajo in jih otrok lahko spremlja skozi celotno knjigo. Otroka spodbujajo, da sledi njihovim dogodivščinam in sam ustvarja zgodbe. Slikanica ima dodane tudi smešne in nelogične situacije, ki otroka na humoren način spodbujajo k razmišljanju in pripovedovanju, hkrati pa pritegnejo njegovo pozornost. Ilustracije vsebujejo polno drobnih podrobnosti. Otrok lahko opazuje in pripoveduje, kaj se dogaja na morju, kam gre družina na izlet ali kako se je spremenilo okolje od poletja na plaži, do zime na snegu. Osrednji lik Gingo v vsakem izmed prikazanih okolij počne nekaj nenavadnega, kar še bolj pritegne otrokovo pozornost. Primerna je tako za malčke, ki v knjigi sprva skupaj s starši iščejo in poimenujejo posamezne znane pojme, kot za starejše otroke, ki opazijo že več podrobnosti, dejanj, prostorskih razmerij in videno ubesedijo v daljše stavke, smiselno zgodbo ali zanimivo pripoved.

Slikanice brez besedila so dragocena podpora razvoju govora in jezika, ki spodbujajo otrokovo vizualno in slušno pozornost, ustvarjalnost, mišljenje, pogovor o čustvih, pripovedovanje. Vključevanje takšnih slikanic v vsakodnevno bralno rutino lahko pomembno prispeva k celostnem razvoju govora in jezika otrok.

Prehoden nos kot predpogoj za ustrezen sluh in razvoj govora

Posted on by

Ustrezna higiena nosu je pogosto spregledan, a izjemno pomemben del vsakodnevne skrbi za zdravje otrok. Med najbolj učinkovite in preproste ukrepe sodi izpiranje nosu s fiziološko oz. izotonično raztopino za nos, ki nežno odstrani odvečno sluz, alergene in prašne delce iz nosne votline ter tako otroku omogoča dihanje skozi nos. Zakaj je to pomembno?

Prehoden nos vpliva na ustrezen sluh in razvoj govora

Zamašen nos ni samo neprijeten, temveč ima lahko tudi resne posledice na otrokov sluh. Zaradi pogostih prehladov ali alergij lahko pride do zamašitve Evstahijeve tube – cevi, ki povezujejo nosno votlino s srednjim ušesom. To lahko vodi v vnetja ušes in prevodno naglušnost, kar pomeni, da otrok sliši slabše, saj zvok zaradi zastoja tekočine, ki se nabere v srednjem ušesu, ne prehaja učinkovito preko bobniča in slušnih koščic v višje slušne centre v možganih. Slabši sluh tako neposredno vpliva na razvoj govora in jezika. Otrok, ki ne sliši dobro, posledično lahko slabše govori, hkrati pa slabši sluh vpliva na krajšo ali težje usmerjeno slušno pozornost in razumevanja jezika. Zato je prehoden nos predpogoj za normalen razvoj slušnih in govorno-jezikovnih sposobnosti.

Prehodnost nosu ima pomembno vlogo pri razvoju obraznih struktur.

Nosno dihanje podpira pravilen razvoj obraza, zob in čeljusti

Prehoden nos ima pomembno vlogo tudi pri razvoju obraznih struktur. Ko otrok ne govori, diha skozi nos, njegova usta so zaprta, jezik pa v mirovanju počiva na ustnem nebu. Ustrezna zapora ust, dihanje skozi nos in drža jezika na nebu spodbuja pravilen razvoj čeljusti, zobovja in celotnega obraza. Nasprotno pa dihanje skozi usta pogosto vodi v napačen ugriz, napačno postavitev zob in razvoj čeljusti in slabo telesno držo, kar lahko dolgoročno povzroča tudi druge težave. 

Izotonična raztopina Becutan Kids Vits.

Izpiranje nosu – preprosta rutina z velikim učinkom

Redno izpiranje nosu z izotonično raztopino, zlasti v jesenskem in zimskem času, je enostavna, varna in učinkovita metoda za ohranjanje nosne prehodnosti. Priporočljivo, je, da otroku redno izpiramo nos zlasti takrat, ko se spopada s kronični prehladi, vnetji ušes, slabšim govorom, kroničnim alergijskim rinitisom, sezonskimi alergijami ali ob bivanju v prostorih s suhim zrakom. Tako preprečimo zastoje sluzi, zmanjšamo možnost vnetij in otroku omogočimo lažje dihanje, boljši sluh in optimalen govorni ter fizični razvoj.

Ustrezna higiena nosu pri otrocih ni pomembna le zaradi lažjega dihanja, temveč omogoča temelje, na katerih sloni otrokova sposobnost komuniciranja, poslušanja, učenja govora in jezika. To vse so razlogi, zakaj je čiščenje z izotonično raztopino eden izmed pomembnih dejavnikov otrokovega ustreznega sluha in posledično napredka na področju govorno-jezikovne komunikacije.

Avtorica prispevka: Meta Dolinar, prof. spec. in reh. pedagogike, logoped-surdopedagog

“Ah, ne sekiraj se, boš videl/-a, še preveč bo govoril/-a”!

Posted on by

Zakaj je tak nasvet lahko nevaren? To je stavek, ki ga logopedi pogosto slišijo od staršev otrok z govornimi težavami. Gre za dobronamerno tolažbo, ki jo pogosto delijo drugi starši, sorodniki ali celo nekateri vzgojitelji: “Ne skrbi, boš videl/-a, še preveč bo govoril.” Toda za mnoge otroke, ki se z govorom borijo že od malih nog, takšna misel lahko prinese več škode kot koristi – predvsem, če zaradi nje starši predolgo odlašajo z iskanjem strokovne pomoči.

Ko čas ni več zaveznik

Govorne težave niso nekaj, kar vedno izzveni samo od sebe. Seveda so med otroki velike razlike – nekateri spregovorijo pozneje in nato hitro nadoknadijo, a pri drugih lahko težave vztrajajo in se celo stopnjujejo. Takrat čakanje postane tvegano.

Primer: otrok, ki pri šestih letih pride prvič k logopedu, je zamudil obdobje, ko je bilo učenje jezika najbolj intenzivno in naravno. Govorni razvoj je najhitrejši v predšolskem obdobju, ko možgani dobesedno “vpijajo” jezik. Če otrok do tega časa ne razvije osnovnih govornih in jezikovnih veščin, bo potreboval precej več časa in truda, da bo nadoknadil primanjkljaje.

Dobronamerni nasveti niso vedno pravilni

Starši, ki slišijo: “Saj bo, ne skrbi, še preveč bo govoril”, pogosto začutijo olajšanje in mislijo, da lahko brez slabe vesti počakajo. A to čakanje ima lahko dolgoročne posledice. Govorne težave namreč niso le stvar tega, koliko besed otrok pove. Povezane so tudi z razumevanjem, oblikovanjem stavkov, širjenjem besedišča in pravilnim izgovarjanjem. Če otrok ne razvije teh veščin pravočasno, se lahko pojavijo dodatne težave:

  • Učne težave (branje, pisanje, matematika)
  • Težave v socialnih stikih (težko sledi pogovoru, se vključuje v igro)
  • Nizka samozavest (zavedanje, da »ne govori kot drugi«)
  • Več nasvetov tudi v slikanici Gingo v deželi besed.

Kdaj poiskati pomoč?

Načeloma velja, da če ima otrok pri dveh ali treh letih izrazite zaostanke v govoru, je smiselno, da greste na posvet k logopedu. Ni nujno, da se takoj začne terapija, a strokovnjak bo znal oceniti, ali je razvoj v mejah pričakovanega ali je potrebna dodatna pomoč.

Pri šestih letih pa je otrok že vstopnik v šolo. Če takrat še vedno težko govori, slabo razume navodila, ne izgovarja pravilno osnovnih glasov ali ne gradi stavkov, je logopedska obravnava nujna. Čas, ko bi se to lahko spontano uredilo, je žal že mimo.

Otrok na logopedski terapiji.

Kaj lahko starši naredijo?

  • Če vas skrbi, ne čakajte, da vas okolica prepriča v nasprotno.
  • Pogovorite se z logopedom. Tudi če otrok po vašem mnenju še ni “zrel” za terapijo, vam bo logoped znal svetovati, vam preko igre pokazal vaje ali vas usmeril naprej.
  • Poiščite informacije iz strokovnih virov. Dobronamerni nasveti so pogosto preveč splošni in ne upoštevajo individualnih razlik otrok.

Zaključek

Čeprav stavek “Ah, še preveč bo govoril” zveni pomirjujoče, lahko vodi v odlašanje, ki otroku dolgoročno škodi. Starši niso strokovnjaki za govor, a so najboljši opazovalci svojega otroka. Če opazite težave, je bolje preveriti prehitro kot predolgo čakati. Zgodnja pomoč lahko pomeni lažjo in krajšo pot do uspešnega govornega razvoja – in več priložnosti, da bo vaš otrok “še preveč govoril”, a na pravilen in samozavesten način.

Avtorica: Petra Kavšek Vrhovec, mag.prof. logoped-surdopedagog

Uporaba dude pri dojenčku

Posted on by

Starši so lahko v dilemi ali otroku ponuditi dudo ali ne. Na spletu in drugih socialnih omrežji najdejo različna mnenja in izkušnje drugih staršev, v smislu: »Nisva mu ponudila dude«, »Nobeden od sorojencev je ni imel«, »Dudo sem mu dajala za tolažbo in spanje«, »Ne vem, kako bi brez dude, saj ga samo to potolaži«. Pojavlja se vprašanje, ali je duda res tako škodljiva ali ima lahko tudi prednosti?

Različnost dojenčkov

Vsak otrok je edinstven, s specifičnim temperamentom in individualnimi potrebami. V zgodnjem obdobju razvoja dojenček joka zaradi različnih razlogov in tako komunicira z okolico. Za starše je to pogosto čustveno naporno, sploh če imajo občutek, da njihov otrok trpi. Nekateri otroci najdejo tolažbo v dudi, medtem ko jo drugi sploh ne marajo, jo odklanjajo ali je celo ne znajo sesati. Starši dudo ponudijo svojemu otroku ali pa vztrajajo brez. Nobena odločitev ni napačna, če starši tako čutijo. 

Razlogi za uporabo dude

Sesanje dude pri dojenčku deluje samopomiritveno, kar je pogosto glavni razlog in cilj, da smo otroku dudo sploh ponudili. Ko starši s pomočjo dude uspejo potolažiti otroka, to umiri tudi njih, kar pozitivno vpliva na celotno atmosfero v družini. Uporaba dude v zgodnjem obdobju zmanjšuje tveganje za nenadno smrt dojenčka v posteljici, prav tako olajša otrokovo spanje oziroma uspavanje. Če otrok ne uporablja dude, lahko potrebo po sesanju nadomesti s sesanjem prsta, česar si manj želimo, saj je opuščanje sesanja prsta lahko dolgotrajnejše in težje. 

Deklica z dudo. (vir:Canva)

Negativne posledice sesanja 

Kadar otrok vztraja s sesanjem dude tudi po 2. letu ali ne preneha z uporabo prsta tudi po 3. letu, je priporočljivo, da starši ustrezno ukrepajo in pričnejo z odvajanjem. Dolgotrajna in intenzivna uporaba dude ali prsta lahko prinese različne negativne posledice za otrokov razvoj, kot npr. nepravilna rast trdega neba, neustrezen razvoj čeljusti in spremenjen ugriz, saj duda potiska jezik v nepravilen položaj. Otroci, ki dlje časa vztrajajo z dudo, imajo omejeno igro z govorili, obenem pa manj priložnosti za verbalno izražanje. Pogosto se kažejo težave z držanjem odprtih ust in motnje izgovorjave (artikulacije).

Pomoč pri odstavljanju dude

Starši naj z odvajanjem začnejo med 12. in 18. mesecem oziroma čim prej, saj se otroci običajno na sesanje dude ali prsta hitro navadijo. Uporabo dude pričnete zmanjševati postopno, sprva čez dan, nato pa poskusite ukiniti dudo še za spanje. Pripravite se na morebiten negativen odziv otroka, ki se lahko kaže v obliki stiske, jeze ali žalosti. V takih trenutkih je ključno, da ostanete vztrajni. V tem času otroku stojite ob strani, ga podpirajte in skušate ublažiti njegovo stisko. To lahko storite s fizično bližino, ljubkovanjem, s preusmerjanjem pozornosti, pogovorom, igro ali branjem pravljic. Sčasoma se bo otrok naučil potolažiti ali zaspati tudi brez dude, kar predstavlja ključen korak v procesu odvajanja.

Uporaba dude pri dojenčku ima svoje prednosti, vendar pa v primeru dolgotrajne ali intenzivne rabe lahko vodi v številne negativne posledice, zato je pomembno, da z odvajanjem pričnejo pravočasno.

Vloga staršev in vzgojiteljev pri razvoju govora

Posted on by

“VZGOJITELJ JE POLEG STARŠEV OTROKOV PRVI UČITELJ!”

Vzgojitelj je tisti, ki z našimi otroki dandanes preživi dobršen del dneva. Vzgojitelj je oseba, ki otroka spremlja, ga uči, usmerja. Ima ključno vlogo pri spodbujanju (govornega) razvoja otrok. Pogosto je tudi prvi, ki lahko zazna morebitna otrokova odstopanja.

VLOGA VZGOJITELJA JE VELIKA

Njegova naloga je, da otrokova močna področja in hkrati odstopanja prepozna in z njimi informira starše ter jim svetuje, jih usmerja. Znotraj vrtčevske skupine preko različnih metod, aktivnosti in iger, ki jih vpelje v vsakodnevno rutino, lahko doseže ogromen napredek; tudi na področju govorno-jezikovnega razvoja otrok.

PRIMER DOBRE PRAKSE – starost otrok: 3-6 let

“V jutranjem krogu smo z otroki uvedli ogledalca. Otroci jih vzamejo iz svojih predalčkov in jezična zabava se lahko začne! Opazujemo se v ogledalu in tako kot Gingo dvigujemo jezike ter se na zabaven način učimo izreke glasu L. Tleskamo z jezikom, klepetamo in otroke spodbujamo k napredku pri izreki glasu R. Sikamo kot kača, oponašamo šumenje vetra, oglašanje vlaka in tako spodbujamo sičnike in šumnike; pravzaprav vse glasove, s katerimi imajo otroci največ težav.”

PRIMER DOBRE PRAKSE – starost otrok: 3-6 let

“Otroke s pomočjo Gingo lutke, priloženih kartic z vajami in preko knjige Gingo v deželi besed spodbujamo tudi k učenju barv, števil, besedišča …Tudi brezplačna gradiva, ki jih najdemo na spletnem portalu so zelo uporabna. Logopedsko usmerjeni pripomočki so nam res v veliko pomoč, napredek pa opazijo tudi starši.”

“POZNAVANJE TIPIČNEGA RAZVOJA JE KLJUČNO”

V kolikor si kot starši, vzgojitelji, učitelji ali drugi pedagogi želite bolj poglobljeno znanje iz področja razvoja govora otrok, vam nudimo spletna predavanja za posameznike ali skupinska predavanja v živo. Vedno pa so vam v pomoč naše brezplačne vsebine, videi in nasveti na spletnem portalu za spodbujanje govora in jezika.

Igra kot orodje za učenje

Posted on by

Kadar se skupaj z otrokom igrate, celostno pozitivno vplivate na otrokov razvoj – tako gibalno kot tudi kognitivno. Igra je namreč otrokovo glavno orodje za učenje novih spretnosti in znanj.

Preko samostojne, proste, usmerjene in skupne igre otrok razvija tudi govor, jezik, komunikacijo, mišljenje, domišljijo.

Primer: IGRA Z LUTKO

IDEJE ZA RAZVOJ GOVORA IN JEZIKA

  • Interaktivna Komunikacija

Lutka omogoča otrokom, da se vključijo v interaktivne dialoge. Otroci bodo z navdušenjem sodelovali in odgovarjali na vprašanja in pobude lutke, kar spodbuja izražanje misli, občutkov ter razvoj besednega zaklada.

  • Pesmice in zgodbe

Z lutko pojemo in si izmišljujemo zgodbe, ki spodbujajo otroke k posnemanju zvokov, intonacij in ritma.  To je odličen način, kako razvijati fonološko zavedanje in izboljšati izgovarjavo besed.

  • Samozavest in samostojnost

Lutka otrokom omogoča, da prevzamejo vodilno vlogo v igri. To krepi njihovo samozavest, samostojnost ter občutek, da so sposobni vplivati na dogajanje okoli sebe.

  • Kognitivni razvoj

Igra z lutko naj vključuje aktivnosti in izzive, ki spodbujajo razmišljanje, reševanje problemov ter razumevanje vzročno-posledičnih povezav. Otroci se bodo med igro zabavali in obenem krepili svoje kognitivne sposobnosti.

»Če se otroku vsakodnevno pridružite v igri, s tem pozitivno vplivate tudi na njegov razvoj govora.«

MULTISENZORNO UČENJE

Igra z lutko združuje spodbude preko vizualnih, slušnih in taktilnih kanalov – vključuje (po)govor, poslušanje, slušno razumevanje ter motorične spretnosti. To pomeni, da se otrok razvija na več in preko več področjih hkrati, kar je ključno za celovit razvoj.

Deklici se igrata z igro Klepetajmo! Lutka Gingo in kartice za motoriko govoril (GingoTalk)

UČENJE IZREKE GLASOV

Z lutko Gingo v igri Klepetajmo! otrokom ponudite zabaven način učenja, ki se zdi kot igra, vendar obenem bogati njihov razvoj govora in jezika.

Ker ima lutka premična usta, jezik in ustnice, otroku lahko natančno pokažemo tudi pravilno izreko in položaj govoril pri določenih glasovih.

Naj bo igra – tudi preko lutke- spremljevalec otrokovih prigod in potovanj v svet besed in učenja govora!

LUTKO GINGO v igri KLEPETAJMO! najdete TUKAJ.

Brezplačne LOGOPEDSKE VAJE najdete na: YouTube kanalu GingoTalk

Avtizem ali motnja avtističnega spektra (MAS)

Posted on by

Motnja avtističnega spektra (MAS) je razvojna motnja, ki se začne v otroštvu in traja vse življenje ter vpliva na delovanje posameznika v vseh okoliščinah. Odraža se v različnih oblikah, ki so jim skupni primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji ter omejeni, ponavljajoči se vzorci vedenja, interesov in aktivnosti.

Vzrok za pojav avtizma ni poznan, po vsej verjetnosti gre za preplet več dejavnikov. Običajno ga spremljajo druga zdravstvena ali genetska stanja. Pogosteje se pojavlja pri dečkih kot pri deklicah. Večje tveganje za nastanek motnje imajo prezgodaj rojeni otroci, otroci z nizko obporodno težo in otroci, ki se rodijo starejšim staršem.

Slika: MAS se pogosteje pojavlja pri dečkih kot pri deklicah. (vir: Canva)

Otroci z avtizmom imajo veliko skupnih značilnosti, hkrati pa so med njimi tudi velike razlike. Ker se motnja razlikuje glede pojavnosti in intenzivnosti, jo je pogosto težko prepoznati. Diagnoza, ki se postavi na podlagi opazovanja otrokovega vedenja in delovanja, je izjemno pomembna, saj staršem in strokovnim delavcem, ki z otrokom delajo, omogoči, da poiščejo ustrezne informacije in pomoč.

Kriteriji za diagnosticiranje MAS:

1.Stalni primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji:

  • Primanjkljaji v vzajemnih socialnih in čustvenih odnosih
  • Primanjkljaji v verbalni in neverbalni komunikaciji, vedenju in socialni interakciji
  • Primanjkljaji v vzpostavljanju, ohranjanju in razumevanju socialnih odnosov

2. Primanjkljaji na področju vedenja, interesov in aktivnosti:

  • Stereotipni in ponavljajoči gibalni vzorci
  • Težave pri prilagajanju spremembam, nagnjenost k rutinam in ritualom, rigidnost v mišljenju in vedenju
  • uporaba predmetov na neobičajen in vedno enak način, stereotipen in ponavljajoč govor
  • Omejeni, vztrajni in nefleksibilni interesi, ki so nenavadni in zelo intenzivni
  • Prevelika ali premajhna občutljivost na senzorne dražljaje in neobičajen interes za senzorne dražljaje v okolici

Za potrditev diagnoze morajo biti simptomi prisotni že v zgodnjem otroštvu (pred tretjim letom starosti), povzročati morajo pomembne omejitve na socialnem in drugih področjih posameznikovega funkcioniranja. Primanjkljaji ne smejo biti posledica intelektualnih primanjkljajev ali globalnega razvojnega zaostanka.

Otroci z MAS so lahko usmerjeni v katerikoli program vzgoje in izobraževanja. Mnogi usmerjanja v programe za otroke s posebnimi potrebami sploh ne potrebujejo, saj jim je dovolj podpora, ki jo v vrtcu ali šoli nudijo brez tega statusa.

GOVOR, JEZIK IN KOMUNIKACIJA OTROK Z AVTIZMOM

Razvoj govora in jezika pri otrocih z MAS se med posamezniki zelo razlikuje. Na splošno velja, da se z naraščanjem otrokovih kognitivnih sposobnosti izboljšujejo tudi njegove jezikovne sposobnosti. Ker je avtizem redko diagnosticiran pred tretjim letom, obstaja le malo informacij o razvoju govora in jezika v obdobju pred tem.

Otroci s tipičnim razvojem komunikacijsko namero kažejo že od rojstva dalje – prepoznajo materin glas, vzpostavljajo očesni stik, z gestami pokažejo, kaj želijo … Pri otrocih z MAS se te oblike vedenja običajno ne pojavljajo. Za njih je značilno slabše odzivanje na materin glas in na svoje ime. Otroci z MAS navadno spregovorijo pozneje, tudi kasnejši razvoj govora in jezika je pri njih počasnejši kot pri tipično razvijajočih se vrstnikih. Pri nekaterih se lahko pojavi celo nazadovanje v govornem razvoju. Približno tretjina otrok z MAS ne uporablja besedne komunikacije, ali pa je ta zelo omejena. Kako pomagati otroku s pomočjo lutke Gingo si lahko preberete TUKAJ.

Značilnosti komunikacije otrok z MAS, ki so lahko prisotne, ni pa nujno:

  • težave pri vzpostavljanju dialoga, izmenjavi v pogovoru in njegovem zaključevanju. Zdi se, kot da osebe z MAS sogovornika ne poslušajo in ne vedo, kako reagirati na njegove komentarje. Pogosto govorijo o svoji najljubši temi, pri tem pa ne opazijo, da sogovorca tema mogoče ne zanima.
  • dobesedno interpretiranje slišanega, ne prepoznavanje sogovornikovega namena
  • težave z razumevanjem metafor, ironije, šal in sarkazma
  • nenavadna uporaba nekaterih besed in fraz
  • eholalija (ponavljanje določene fraze, ali tistega, kar je nekdo rekel)
  • neobičajna prozodija govora (spremenjena višina glasu, ritma, naglaševanja in melodije govora), kar je eden od najhitreje prepoznanih znakov, ki kažejo na to motnjo
  • izrazito formalen govor, ki spominja na govor odraslega
Slika: Otroci s tipičnim razvojem komunikacijsko namero kažejo že od rojstva dalje (vir: Canva)

Otrokom z MAS je v veliko pomoč, če z njimi govorimo na jasen, dosleden način ter jim damo dovolj časa, da sprejmejo in sprocesirajo informacijo, ki jim je bila povedana, ter počakamo, da se nanjo odzovejo.

Viri in literatura:

Jurišić, B. (1992). Avtizem. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

Kim, SH., Paul, R., Tager – Flusberg, H. in Lord C. (2014). Language and Communication in Autism. V F. Volkmar idr. (ur.), Handbook of Autism and Pervasive Developmental Disorders, Volume 1: Diagnosis, Development, and Brain Mechanisms (str. 230–262). Hoboken, NJ: John Wiley & Sons.


Dihanje skozi nos – zakaj NE na usta?

Posted on by
Dihanje skozi nos - zakaj NE na usta?

Dihanje je ena najpomembnejših življenjskih funkcij, o kateri ne razmišljamo prav pogosto, saj večino časa poteka nezavedno in jo smatramo kot nekaj samoumevnega. Vendar pa način dihanja pomembno vpliva na različna področja, tudi na razvoj govora in jezika, ter s tem kroji kvaliteto življenja.

Pravilno dihanje

Pravilno dihanje je dihanje skozi nos. Ob tem so usta praviloma zaprta, jezik pa prislonjen na nebo tik za zgornjimi zobmi. Mišice jezika pritiskajo na zgornjo čeljust od spodaj in na alveolarni greben od znotraj, zaradi česar se čeljust in posledično celotna ustna in nosna votlina razvijajo pravilno. Poleg tega se pri dihanju skozi nos zrak navlaži, očisti in segreje, zaradi česar je ta bolj primeren, da vstopi v občutljiva pljuča.

Dihanje skozi nos torej ni le bolj priporočljivo, ampak nujno potrebno za skladen razvoj obraza, čeljusti, zob, dihal ter je osnova za pravilno telesno držo. Poleg estetske funkcije dihanje skozi nos vpliva na celotno telo, organe in organske sisteme. Zavedati se moramo, da lahko dolgotrajno dihanje skozi usta  škodljivo vpliva na zdravje in pusti trajne posledice.

Vir slike: https://www.childrensdentistrywga.com/mouth-breathing-breaking-unhealthy-habits/

Vzroki za pojav dihanja skozi usta

Vzroke za pojav dihanja skozi usta največkrat najdemo v našem okolju in navadah, redkeje so organskega izvora. Pogosto je težko določiti, zakaj se pri otroku pojavi dihanje skozi usta. Običajno je vzrokov več in se med seboj prepletajo:

  • prekratka podjezična vez,
  • naporen in travmatičen porod,
  • krajši čas dojenja,
  • predolga uporaba stekleničke za hranjenje in dude, sesanje palca,
  • predolgo ponujanje pasirane hrane, premalo ponujanja trde hrane,
  • dihanje staršev skozi usta, kar otroci posnemajo,
  • stres,
  • toksini v okolju (prisotni v času nosečnosti ali zgodnjega razvoja), ki spodbujajo nastanek respiratornih okužb in alergij ter s tem dihanje skozi usta.

Posledice dihanja na usta

Nepravilno dihanje vpliva na kvaliteto življenja z več vidikov:

  • slabše spanje ponoči (spalne apneje, smrčanje, škrtanje, močenje postelje) in utrujenost podnevi, kar vpliva na slabše razpoloženje, razdražljivost, težjo koncentracijo v šoli, zmanjšajo se tudi kognitivne sposobnosti,
  • pogostejša vnetja žrela, mandljev, srednjega ušesa,
  • glavoboli,
  • drugačen razvoj lobanjskih kosti (za otroke, ki dihajo skozi usta je značilen razvoj ozkega in dolgega obraza, nepravilno izrasli zobje, visoko nebo, vidne dlesni ob nasmehu),
  • težave na področju razvoja govora in jezika,
  • povečana možnost za nastanek kariesa (bolj suha usta in drugačen pH sline),
  • slabši vid (astigmatizem in kratkovidnost),
  • spremembe v delovanju medenice, kolen, kolkov in stopal,
  • vodi lahko v anksioznost in celo depresijo.

Vpliv dihanja skozi usta na razvoj govora

Zaradi drugače razvitih obraznih kosti imajo otroci, ki dihajo skozi usta, pogosteje težave s pravilno izgovorjavo določenih glasov. Najpogosteje se težave odražajo pri izgovorjavi sičnikov, šumnikov in tudi nekaterih drugih glasov, ki so tvorjeni spredaj v ustni votlini, saj zaradi nepravilne oblike obraza in nepravilno izraslih zob, jeziček med govorom uhaja med zobe. Govorimo o medzobni izgovorjavi.

Ker dihanje skozi usta vpliva tudi na pogostejša vnetja ušes, je potrebno biti pri razvoju govora in jezika pozoren tudi na ta vidik. Vnetja namreč lahko otežujejo zaznavanje glasov jezika, kar onemogoča učenje pravilne izgovorjave, hkrati pa vpliva tudi na razvoj fonološkega zavedanja, ki je ključno v procesu začetnega opismenjevanja – vpliva na učenje branja in pisanja in ima velik vpliv na kasnejši uspeh v šoli.

Kaj lahko storimo?

Ključno je, da se zavedamo pomembnosti dihanja skozi nos, smo na način dihanja pozorni in ob zaznani napačni obliki dihanja čimprej ukrepamo ter tako preprečimo nadaljnje škodljive posledice. Smiselno se je posvetovati z ustreznimi strokovnjaki (npr. s holističnimi zobozdravniki in ustnimi higieniki, pedontologi, ortodonti, pediatri, otroinolaringologi, logopedi, kraniosakralni terapevti …), ki bodo pomagali poiskati vzrok neustreznega dihanja in znali svetovati.

Avtorica: Anja Tkalec, logopedinja

Viri in literatura:

Ali vaš otrok diha skozi usta? (b. d.). Pridobljeno s https://veva.si/ali-vas-otrok-diha-skozi-usta/

Mouth breathing negatively affects children’s smile, teeth, face and airways. (14. 8. 2012). Pridobljeno s https://www.consciousbreathing.com/articles/mouth-breathing-negatively-affect-childrens-smile-teeth-face-airways/

S. F. Hitos, R. Arakaki, D. Solé, L. L. M. Weckx. (2013). Oral breathing and speech disorders in children. Jornal de Pediatria, 89(4), 361-365. https://doi.org/10.1016/j.jped.2012.12.007

Vzroki in posledice dihanja skozi usta. (b. d.). Pridobljeno s https://www.vadbenaklinika.si/vzroki-in-posledice-dihanja-skozi-usta/

15. oktober – Mednarodni dan ozaveščanja o razvojni-jezikovni motnji

Posted on by

V oktobru razširjamo ozaveščenost o težavah na področju govorno-jezikovnega razvoja. 15. oktober je namreč Mednarodni dan ozaveščanja o razvojni-jezikovni motnji (RJM).

RJM je motnja brez znanega vzroka, ki se lahko pojavi ne glede na starost ali spol. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z omenjeno motnjo, so logopedi. V novejši terminologiji motnjo poimenujemo razvojna-jezikovna motnja (RJM), v preteklosti pa se je uporabljal izraz govorno-jezikovna motnja.

Dan ozaveščanja o razvojni-jezikovni motnji
Vir: www.radld.org in www.dlogs.si

Motnja prizadene več področij govorno-jezikovnega komunikacije, tako področje izražanja kot razumevanja. Stopnja težav je lahko različna, od lažje, zmerne, težje do težke. Raziskave kažejo, da se RJM pojavlja pri vsakem 14. otroku, kar lahko negativno vpliva na njegovo opismenjevanje, učenje, sklepanje prijateljstev in čustveno dobrobit. Pri obravnavi otrok z RJM je podpora logopeda in učitelja neprecenljiva. Več informacij o razvojni-jezikovni motnji in dogodkih ob dnevu ozaveščanja o RJM najdeš tudi na spletni strani www.radld.org in www.dlogs.si.

Brošura o razvojni-jezikovni motnji
Vir: www.radld.org in www.dlogs.si

Kaj za otrokov govorno-jezikovni razvoj lahko naredimo sami?

Da bo otrok skozi razvoj zmogel na področju govora in jezika ustrezno napredovati je pomembno, da smo v vsakodnevni komunikaciji z njim pozorni na dejavnike, ki mu omogočajo boljši napredek:

  • otroku predstavljamo ustrezen govorni model, kar pomeni, da v govoru uporabljamo primeren tempo, ne hitimo, besed ne popačimo, se izogibamo pomanjševalnic in podobno,
  • kadar otroku govorimo, z njim vzpostavimo očesni kontakt in se prepričamo, da je pozornost usmeril k nam in je osredotočen na to, kar mu želimo povedati,
  • pozorni smo na otrokov ustrezen sluh; kadar sumimo na slabši sluh, ki je običajno posledica večkratnih prehladov, vnetij ušes, povečane žrelnice ali mandljev (dihanje na usta, smrčanje), se obrnemo po nasvet k otrokovem zdravniku, ki ga po presoji napoti k ORL-specialistu,
  • otroku omogočimo veliko direktne interakcije, komunikacije/pogovora, ki naj bo v povezavi z vsakodnevnimi situacijami in igro,
  • igra naj izhaja iz otrokovih interesov, naj bo zanjo motiviran, vključuje naj tako vidne, slušne kot taktilne spodbude, saj učenje preko različnih dražljajev in visoka stopnja zanimanja otroka spodbuja k ponavljanju in posledično k učinkovitejšemu učenju,
  • otroku prilagajamo vsebino in količino informacij; mlajši kot je otrok ali več težav kot ima, manj informacij in več ponavljanja in poslušanja enakih jezikovnih struktur (besed, povedi) potrebuje, da se jih lahko nauči,
  • zlasti predšolskemu otroku omejimo uporabo zaslonov/elektronskih naprav; otroci do vključno 2. leta naj ne bodo izpostavljeni uporabi zaslonov, otrokom od 2. do 5. leta pa naj se uporaba časovno omeji na manj kot eno uro dnevno v navzočnosti staršev. Več informacij o omejitvah in negativnem vplivu pretirane rabe elektronskih naprav najdete tu: Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih,
  • vzemite si čas za skupno branje knjig.
Skupno branje je za razvoj govora in jezika zelo pomembno.
Knjiga Gingo v deželi besed vsebuje tudi logopedske nasvete.
Vir: www.gingotalk.com

Branje knjig

Skupno branje in pogosta izpostavljenost predšolskega otroka prebiranju knjig pozitivno vpliva na njegove govorno-jezikovne sposobnosti. Tisti otroci, ki so med četrtim in petim letom starosti izpostavljeni sistematičnemu prebiranju kakovostne otroške literature, navadno zmorejo pripovedovati zelo dinamične in napete zgodbe, postavljajo junake v medsebojna razmerja ter si zapomnijo in uporabljajo tipične fraze, ki se pogosto pojavljajo v zgodbah (npr. »in srečno so živeli do konca svojih dni« ipd.), hkrati pa uporabljajo zapletenejše stavke v primerjavi z vrstniki, katerih starši nimajo navade branja zgodb z otroki. 

Kako otroku brati?

Zlasti pri mlajših otrocih, otrocih s težavami na področju govorno-jezikovnega razvoja ali pri otrocih, ki branje zavračajo, moramo biti pozorni, na kakšen način jim ponudimo tovrstno dejavnost. Želimo, da je skupno branje prijetno, sproščeno, da je otrok za branje motiviran, saj  le tako lahko krepi vsa pomembna področja razvoja. Ob tem je pomembno upoštevati nekaj nasvetov:

  • Prilagodite težavnost knjige otrokovim sposobnostim (vzdrževanja pozornosti, jezikovnega razumevanja in izražanja) in ne starosti.
  • Ugotovite, koliko informacij je za vašega otroka dovolj, da vsebino še zmore slediti in razumeti. 
  • Poudarite pomembne besede v knjigi. Razširite otrokovo izjavo, npr. Otrok reče: »To je hiša!« in nanjo pokaže s prstom. Razširite otrokovo izjavo: »Ja, hiša ima streho in okna!«  
  • Otroka ne silite v branje, ampak ga poskušate zvabiti v branje na zabaven način.  

Otrok, ki imajo večja odstopanja na področju govorno-jezikovnega razumevanja in izražanja je zaradi različnih dejavnikov žal vse več. V Sloveniji se srečujemo tudi s problematiko pomanjkanja logopedov, zato se otrokom večinoma ne uspe zagotoviti dovolj hitre, pogoste in kakovostne obravnave. Ozaveščanje širše javnosti in iskanje rešitev na tem področju je zato toliko bolj pomembno. V kolikor pri svojem otroku opažate morebitne težave na področju govorno-jezikovne komunikacije se pravočasno obrnite na ustreznega strokovnjaka. Želimo si, da bi otroci na področju govorno-jezikovne komunikacije dosegli svoj maksimalni potencial in da bi bilo otrok z omenjenimi težavami vse manj. Vabimo vas, da si na spletnem portalu www.gingotalk.com pogledate tudi druge koristne ideje, brezplačne vsebine in materiale, ki spodbujajo govorno-jezikovni razvoj otrok.

Avtorici prispevka: Meta Dolinar, prof. spec. in reh.pedagogike – logopedinja in Petra Kavšek Vrhovec, mag. prof. logoped-surdopedagog, ustanoviteljici spletnega portala www.gingotalk.com , v sodelovanju z Društvom logopedov Slovenije; www.dlogs.si

Pet idej za pomoč malčku pri učenju jezika s pomočjo lutke

Posted on by

Otroške igrače kot so dojenčki, punčke, lutke so odlični pripomočki, s katerimi lahko učinkovito pomagamo spodbuditi in razširiti otrokovo igro. S pomočjo animacije in igre preko ročne lutke, ki ima premična usta z jezikom, se otroci lahko še bolj intenzivno vključujejo v igro in pogovor. Predstavljamo vam pet jezikovnih konceptov in idej, kako preko lutke otroku pomagamo pri podpori in učenju jezika.

1. UČENJE DELOV TELESA

Otroku preko igre pokažemo in povemo imena za določene dele telesa. Sčasoma ga spodbujamo, da sam pokaže ali poimenuje določen del telesa ali obraza (oči, nos, usta, ušesa, roke, prsti, trebuh, noge).

2. UČENJE OBLAČIL

Otroka spodbudite, da skupaj z vami ali samostojno lutko obleče. Lahko uporabite otrokova oblačila ali obleke drugih igrač (nogavičke, hlače, majice). Otrok se ob tem uči novih pojmov, ki jih kasneje tudi ustrezno uporabi.

3. UČENJE OSNOVNIH POJMOV

Uporabite lutko z različnimi drugimi predmeti, kot so škatla, odeja, miza. Ob tem otroka učite ustreznega razumevanja in uporabe predlogov (V škatli, POD odejo, NA mizi), barv (ZELENA lutka, RDEČA odeja) in pojmov vezanih na velikost (VELIKA miza, MAJHNA škatla, VEČJA lutka).

4. UČENJE GLAGOLOV IN PRIDEVNIKOV

Lutko uporabite skupaj z drugimi otroškimi igračami ali vsakodnevnimi predmeti, kot na primer: postelja, žlica, kozarec, oblačila, hrana. V igri se otrok uči novih glagolov in pridevnikov: jesti, piti, spati, sedeti, stati, lačen, zaspan, žejen, vesel, žalosten.

5. SOCIALNE IN PRAGMATIČNE SPRETNOSTI

Otroške lutke so lahko odlično orodje za pomoč pri učenju ustreznih socialnih in pragmatičnih spretnosti. V simbolni igri, ko se z otrokom pogovarjamo in pretvarjamo, da z lutko kuhamo, jo hranimo, se igramo zdravnike ali frizerje, se otrok uči ustrezne komunikacije in smiselne uporabe jezika.

Spodbujanje jezika s pomočjo lutke
Foto Travnik

Vir: Yeh, K. (2012). Top Toys & How They Can Support Speech & Language Development http://www.playingwithwords365.com/top-toys-how-they-can-support-speech-language-development-part-two//