“VZGOJITELJ JE POLEG STARŠEV OTROKOV PRVI UČITELJ!”
Vzgojitelj je tisti, ki z našimi otroki dandanes preživi dobršen del dneva. Vzgojitelj je oseba, ki otroka spremlja, ga uči, usmerja. Ima ključno vlogo pri spodbujanju (govornega) razvoja otrok. Pogosto je tudi prvi, ki lahko zazna morebitna otrokova odstopanja.
VLOGA VZGOJITELJA JE VELIKA
Njegova naloga je, da otrokova močna področja in hkrati odstopanja prepozna in z njimi informira starše ter jim svetuje, jih usmerja. Znotraj vrtčevske skupine preko različnih metod, aktivnosti in iger, ki jih vpelje v vsakodnevno rutino, lahko doseže ogromen napredek; tudi na področju govorno-jezikovnega razvoja otrok.
PRIMER DOBRE PRAKSE – starost otrok: 3-6 let
“V jutranjem krogu smo z otroki uvedli ogledalca. Otroci jih vzamejo iz svojih predalčkov in jezična zabava se lahko začne! Opazujemo se v ogledalu in tako kot Gingo dvigujemo jezike ter se na zabaven način učimo izreke glasu L. Tleskamo z jezikom, klepetamo in otroke spodbujamo k napredku pri izreki glasu R. Sikamo kot kača, oponašamo šumenje vetra, oglašanje vlaka in tako spodbujamo sičnike in šumnike; pravzaprav vse glasove, s katerimi imajo otroci največ težav.”
PRIMER DOBRE PRAKSE – starost otrok: 3-6 let
“Otroke s pomočjo Gingo lutke, priloženih kartic z vajami in preko knjige Gingo v deželi besedspodbujamo tudi k učenju barv, števil, besedišča …Tudi brezplačna gradiva, ki jih najdemo na spletnem portalu so zelo uporabna. Logopedsko usmerjeni pripomočki so nam res v veliko pomoč, napredek pa opazijo tudi starši.”
“POZNAVANJE TIPIČNEGA RAZVOJA JE KLJUČNO”
V kolikor si kot starši, vzgojitelji, učitelji ali drugi pedagogi želite bolj poglobljeno znanje iz področja razvoja govora otrok, vam nudimo spletna predavanja za posameznike ali skupinska predavanja v živo. Vedno pa so vam v pomoč naše brezplačne vsebine, videi in nasveti na spletnem portalu za spodbujanje govora in jezika.
Kadar se skupaj z otrokom igrate, celostno pozitivno vplivate na otrokov razvoj – tako gibalno kot tudi kognitivno. Igra je namreč otrokovo glavno orodje za učenje novih spretnosti in znanj.
Preko samostojne, proste, usmerjene in skupne igre otrok razvija tudi govor, jezik, komunikacijo, mišljenje, domišljijo.
Primer: IGRA Z LUTKO
IDEJE ZA RAZVOJ GOVORA IN JEZIKA
Interaktivna Komunikacija
Lutka omogoča otrokom, da se vključijo v interaktivne dialoge. Otroci bodo z navdušenjem sodelovali in odgovarjali na vprašanja in pobude lutke, kar spodbuja izražanje misli, občutkov ter razvoj besednega zaklada.
Pesmice in zgodbe
Z lutko pojemo in si izmišljujemo zgodbe, ki spodbujajo otroke k posnemanju zvokov, intonacij in ritma. To je odličen način, kako razvijati fonološko zavedanje in izboljšati izgovarjavo besed.
Samozavest in samostojnost
Lutka otrokom omogoča, da prevzamejo vodilno vlogo v igri. To krepi njihovo samozavest, samostojnost ter občutek, da so sposobni vplivati na dogajanje okoli sebe.
Kognitivni razvoj
Igra z lutko naj vključuje aktivnosti in izzive, ki spodbujajo razmišljanje, reševanje problemov ter razumevanje vzročno-posledičnih povezav. Otroci se bodo med igro zabavali in obenem krepili svoje kognitivne sposobnosti.
»Če se otroku vsakodnevno pridružite v igri, s tem pozitivno vplivate tudi na njegov razvoj govora.«
MULTISENZORNO UČENJE
Igra z lutko združuje spodbude preko vizualnih, slušnih in taktilnih kanalov – vključuje (po)govor, poslušanje, slušno razumevanje ter motorične spretnosti. To pomeni, da se otrok razvija na več in preko več področjih hkrati, kar je ključno za celovit razvoj.
Deklici se igrata z igro Klepetajmo! Lutka Gingo in kartice za motoriko govoril (GingoTalk)
UČENJE IZREKE GLASOV
Z lutko Gingo v igri Klepetajmo! otrokom ponudite zabaven način učenja, ki se zdi kot igra, vendar obenem bogati njihov razvoj govora in jezika.
Ker ima lutka premična usta, jezik in ustnice, otroku lahko natančno pokažemo tudi pravilno izreko in položaj govoril pri določenih glasovih.
Naj bo igra – tudi preko lutke- spremljevalec otrokovih prigod in potovanj v svet besed in učenja govora!
Motnja avtističnega spektra (MAS) je razvojna motnja, ki se začne v otroštvu in traja vse življenje ter vpliva na delovanje posameznika v vseh okoliščinah. Odraža se v različnih oblikah, ki so jim skupni primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji ter omejeni, ponavljajoči se vzorci vedenja, interesov in aktivnosti.
Vzrok za pojav avtizma ni poznan, po vsej verjetnosti gre za preplet več dejavnikov. Običajno ga spremljajo druga zdravstvena ali genetska stanja. Pogosteje se pojavlja pri dečkih kot pri deklicah. Večje tveganje za nastanek motnje imajo prezgodaj rojeni otroci, otroci z nizko obporodno težo in otroci, ki se rodijo starejšim staršem.
Slika: MAS se pogosteje pojavlja pri dečkih kot pri deklicah. (vir: Canva)
Otroci z avtizmom imajo veliko skupnih značilnosti, hkrati pa so med njimi tudi velike razlike. Ker se motnja razlikuje glede pojavnosti in intenzivnosti, jo je pogosto težko prepoznati. Diagnoza, ki se postavi na podlagi opazovanja otrokovega vedenja in delovanja, je izjemno pomembna, saj staršem in strokovnim delavcem, ki z otrokom delajo, omogoči, da poiščejo ustrezne informacije in pomoč.
Kriteriji za diagnosticiranje MAS:
1.Stalni primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji:
Primanjkljaji v vzajemnih socialnih in čustvenih odnosih
Primanjkljaji v verbalni in neverbalni komunikaciji, vedenju in socialni interakciji
Primanjkljaji v vzpostavljanju, ohranjanju in razumevanju socialnih odnosov
2. Primanjkljaji na področju vedenja, interesov in aktivnosti:
Stereotipni in ponavljajoči gibalni vzorci
Težave pri prilagajanju spremembam, nagnjenost k rutinam in ritualom, rigidnost v mišljenju in vedenju
uporaba predmetov na neobičajen in vedno enak način, stereotipen in ponavljajoč govor
Omejeni, vztrajni in nefleksibilni interesi, ki so nenavadni in zelo intenzivni
Prevelika ali premajhna občutljivost na senzorne dražljaje in neobičajen interes za senzorne dražljaje v okolici
Za potrditev diagnoze morajo biti simptomi prisotni že v zgodnjem otroštvu (pred tretjim letom starosti), povzročati morajo pomembne omejitve na socialnem in drugih področjih posameznikovega funkcioniranja. Primanjkljaji ne smejo biti posledica intelektualnih primanjkljajev ali globalnega razvojnega zaostanka.
Otroci z MAS so lahko usmerjeni v katerikoli program vzgoje in izobraževanja. Mnogi usmerjanja v programe za otroke s posebnimi potrebami sploh ne potrebujejo, saj jim je dovolj podpora, ki jo v vrtcu ali šoli nudijo brez tega statusa.
GOVOR, JEZIK IN KOMUNIKACIJA OTROK Z AVTIZMOM
Razvoj govora in jezika pri otrocih z MAS se med posamezniki zelo razlikuje. Na splošno velja, da se z naraščanjem otrokovih kognitivnih sposobnosti izboljšujejo tudi njegove jezikovne sposobnosti. Ker je avtizem redko diagnosticiran pred tretjim letom, obstaja le malo informacij o razvoju govora in jezika v obdobju pred tem.
Otroci s tipičnim razvojem komunikacijsko namero kažejo že od rojstva dalje – prepoznajo materin glas, vzpostavljajo očesni stik, z gestami pokažejo, kaj želijo … Pri otrocih z MAS se te oblike vedenja običajno ne pojavljajo. Za njih je značilno slabše odzivanje na materin glas in na svoje ime. Otroci z MAS navadno spregovorijo pozneje, tudi kasnejši razvoj govora in jezika je pri njih počasnejši kot pri tipično razvijajočih se vrstnikih. Pri nekaterih se lahko pojavi celo nazadovanje v govornem razvoju. Približno tretjina otrok z MAS ne uporablja besedne komunikacije, ali pa je ta zelo omejena.Kako pomagati otroku s pomočjo lutke Gingo si lahko preberete TUKAJ.
Značilnosti komunikacije otrok z MAS, ki so lahko prisotne, ni pa nujno:
težave pri vzpostavljanju dialoga, izmenjavi v pogovoru in njegovem zaključevanju. Zdi se, kot da osebe z MAS sogovornika ne poslušajo in ne vedo, kako reagirati na njegove komentarje. Pogosto govorijo o svoji najljubši temi, pri tem pa ne opazijo, da sogovorca tema mogoče ne zanima.
dobesedno interpretiranje slišanega, ne prepoznavanje sogovornikovega namena
težave z razumevanjem metafor, ironije, šal in sarkazma
nenavadna uporaba nekaterih besed in fraz
eholalija (ponavljanje določene fraze, ali tistega, kar je nekdo rekel)
neobičajna prozodija govora (spremenjena višina glasu, ritma, naglaševanja in melodije govora), kar je eden od najhitreje prepoznanih znakov, ki kažejo na to motnjo
izrazito formalen govor, ki spominja na govor odraslega
Slika: Otroci s tipičnim razvojem komunikacijsko namero kažejo že od rojstva dalje (vir: Canva)
Otrokom z MAS je v veliko pomoč, če z njimi govorimo na jasen, dosleden način ter jim damo dovolj časa, da sprejmejo in sprocesirajo informacijo, ki jim je bila povedana, ter počakamo, da se nanjo odzovejo.
Viri in literatura:
Jurišić, B. (1992). Avtizem. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Kim, SH., Paul, R., Tager – Flusberg, H. in Lord C. (2014). Language and Communication in Autism. V F. Volkmar idr. (ur.), Handbook of Autism and Pervasive Developmental Disorders, Volume 1: Diagnosis, Development, and Brain Mechanisms (str. 230–262). Hoboken, NJ: John Wiley & Sons.
Dihanje je ena najpomembnejših življenjskih funkcij, o kateri ne razmišljamo prav pogosto, saj večino časa poteka nezavedno in jo smatramo kot nekaj samoumevnega. Vendar pa način dihanja pomembno vpliva na različna področja, tudi na razvoj govora in jezika, ter s tem kroji kvaliteto življenja.
Pravilno dihanje
Pravilno dihanje je dihanje skozi nos. Ob tem so usta praviloma zaprta, jezik pa prislonjen na nebo tik za zgornjimi zobmi. Mišice jezika pritiskajo na zgornjo čeljust od spodaj in na alveolarni greben od znotraj, zaradi česar se čeljust in posledično celotna ustna in nosna votlina razvijajo pravilno. Poleg tega se pri dihanju skozi nos zrak navlaži, očisti in segreje, zaradi česar je ta bolj primeren, da vstopi v občutljiva pljuča.
Dihanje skozi nos torej ni le bolj priporočljivo, ampak nujno potrebno za skladen razvoj obraza, čeljusti, zob, dihal ter je osnova za pravilno telesno držo. Poleg estetske funkcije dihanje skozi nos vpliva na celotno telo, organe in organske sisteme. Zavedati se moramo, da lahko dolgotrajno dihanje skozi usta škodljivo vpliva na zdravje in pusti trajne posledice.
Vzroke za pojav dihanja skozi usta največkrat najdemo v našem okolju in navadah, redkeje so organskega izvora. Pogosto je težko določiti, zakaj se pri otroku pojavi dihanje skozi usta. Običajno je vzrokov več in se med seboj prepletajo:
prekratka podjezična vez,
naporen in travmatičen porod,
krajši čas dojenja,
predolga uporaba stekleničke za hranjenje in dude, sesanje palca,
toksini v okolju (prisotni v času nosečnosti ali zgodnjega razvoja), ki spodbujajo nastanek respiratornih okužb in alergij ter s tem dihanje skozi usta.
Posledice dihanja na usta
Nepravilno dihanje vpliva na kvaliteto življenja z več vidikov:
slabše spanje ponoči (spalne apneje, smrčanje, škrtanje, močenje postelje) in utrujenost podnevi, kar vpliva na slabše razpoloženje, razdražljivost, težjo koncentracijo v šoli, zmanjšajo se tudi kognitivne sposobnosti,
drugačen razvoj lobanjskih kosti (za otroke, ki dihajo skozi usta je značilen razvoj ozkega in dolgega obraza, nepravilno izrasli zobje, visoko nebo, vidne dlesni ob nasmehu),
težave na področju razvoja govora in jezika,
povečana možnost za nastanek kariesa (bolj suha usta in drugačen pH sline),
slabši vid (astigmatizem in kratkovidnost),
spremembe v delovanju medenice, kolen, kolkov in stopal,
vodi lahko v anksioznost in celo depresijo.
Vpliv dihanja skozi usta na razvoj govora
Zaradi drugače razvitih obraznih kosti imajo otroci, ki dihajo skozi usta, pogosteje težave s pravilno izgovorjavo določenih glasov. Najpogosteje se težave odražajo pri izgovorjavi sičnikov, šumnikov in tudi nekaterih drugih glasov, ki so tvorjeni spredaj v ustni votlini, saj zaradi nepravilne oblike obraza in nepravilno izraslih zob, jeziček med govorom uhaja med zobe. Govorimo o medzobni izgovorjavi.
Ker dihanje skozi usta vpliva tudi na pogostejša vnetja ušes, je potrebno biti pri razvoju govora in jezika pozoren tudi na ta vidik. Vnetja namreč lahko otežujejo zaznavanje glasov jezika, kar onemogoča učenje pravilne izgovorjave, hkrati pa vpliva tudi na razvoj fonološkega zavedanja, ki je ključno v procesu začetnega opismenjevanja – vpliva na učenje branja in pisanja in ima velik vpliv na kasnejši uspeh v šoli.
Kaj lahko storimo?
Ključno je, da se zavedamo pomembnosti dihanja skozi nos, smo na način dihanja pozorni in ob zaznani napačni obliki dihanja čimprej ukrepamo ter tako preprečimo nadaljnje škodljive posledice. Smiselno se je posvetovati z ustreznimi strokovnjaki (npr. s holističnimi zobozdravniki in ustnimi higieniki, pedontologi, ortodonti, pediatri, otroinolaringologi, logopedi, kraniosakralni terapevti …), ki bodo pomagali poiskati vzrok neustreznega dihanja in znali svetovati.
V oktobru razširjamo ozaveščenost o težavah na področju govorno-jezikovnega razvoja. 15. oktober je namreč Mednarodni dan ozaveščanja o razvojni-jezikovni motnji (RJM).
RJM je motnja brez znanega vzroka, ki se lahko pojavi ne glede na starost ali spol. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z omenjeno motnjo, so logopedi. V novejši terminologiji motnjo poimenujemo razvojna-jezikovna motnja (RJM), v preteklosti pa se je uporabljal izraz govorno-jezikovna motnja.
Motnja prizadene več področij govorno-jezikovnega komunikacije, tako področje izražanja kot razumevanja. Stopnja težav je lahko različna, od lažje, zmerne, težje do težke. Raziskave kažejo, da se RJM pojavlja pri vsakem 14. otroku, kar lahko negativno vpliva na njegovo opismenjevanje, učenje, sklepanje prijateljstev in čustveno dobrobit. Pri obravnavi otrok z RJM je podpora logopeda in učitelja neprecenljiva. Več informacij o razvojni-jezikovni motnji in dogodkih ob dnevu ozaveščanja o RJM najdeš tudi na spletni strani www.radld.org in www.dlogs.si.
Kaj za otrokov govorno-jezikovni razvoj lahko naredimo sami?
Da bo otrok skozi razvoj zmogel na področju govora in jezika ustrezno napredovati je pomembno, da smo v vsakodnevni komunikaciji z njim pozorni na dejavnike, ki mu omogočajo boljši napredek:
otroku predstavljamo ustrezen govorni model, kar pomeni, da v govoru uporabljamo primeren tempo, ne hitimo, besed ne popačimo, se izogibamo pomanjševalnic in podobno,
kadar otroku govorimo, z njim vzpostavimo očesni kontakt in se prepričamo, da je pozornost usmeril k nam in je osredotočen na to, kar mu želimo povedati,
pozorni smo na otrokov ustrezen sluh; kadar sumimo na slabši sluh, ki je običajno posledica večkratnih prehladov, vnetij ušes, povečane žrelnice ali mandljev (dihanje na usta, smrčanje), se obrnemo po nasvet k otrokovem zdravniku, ki ga po presoji napoti k ORL-specialistu,
otroku omogočimo veliko direktne interakcije, komunikacije/pogovora, ki naj bo v povezavi z vsakodnevnimi situacijami in igro,
igra naj izhaja iz otrokovih interesov, naj bo zanjo motiviran, vključuje naj tako vidne, slušne kot taktilne spodbude, saj učenje preko različnih dražljajev in visoka stopnja zanimanja otroka spodbuja k ponavljanju in posledično k učinkovitejšemu učenju,
otroku prilagajamo vsebino in količino informacij; mlajši kot je otrok ali več težav kot ima, manj informacij in več ponavljanja in poslušanja enakih jezikovnih struktur (besed, povedi) potrebuje, da se jih lahko nauči,
zlasti predšolskemu otroku omejimo uporabo zaslonov/elektronskih naprav; otroci do vključno 2. leta naj ne bodo izpostavljeni uporabi zaslonov, otrokom od 2. do 5. leta pa naj se uporaba časovno omeji na manj kot eno uro dnevno v navzočnosti staršev. Več informacij o omejitvah in negativnem vplivu pretirane rabe elektronskih naprav najdete tu: Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih,
vzemite si čas za skupno branje knjig.
Skupno branje je za razvoj govora in jezika zelo pomembno. Knjiga Gingo v deželi besed vsebuje tudi logopedske nasvete. Vir: www.gingotalk.com
Branje knjig
Skupno branje in pogosta izpostavljenost predšolskega otroka prebiranju knjig pozitivno vpliva na njegove govorno-jezikovne sposobnosti. Tisti otroci, ki so med četrtim in petim letom starosti izpostavljeni sistematičnemu prebiranju kakovostne otroške literature, navadno zmorejo pripovedovati zelo dinamične in napete zgodbe, postavljajo junake v medsebojna razmerja ter si zapomnijo in uporabljajo tipične fraze, ki se pogosto pojavljajo v zgodbah (npr. »in srečno so živeli do konca svojih dni« ipd.), hkrati pa uporabljajo zapletenejše stavke v primerjavi z vrstniki, katerih starši nimajo navade branja zgodb z otroki.
Kako otroku brati?
Zlasti pri mlajših otrocih, otrocih s težavami na področju govorno-jezikovnega razvoja ali pri otrocih, ki branje zavračajo, moramo biti pozorni, na kakšen način jim ponudimo tovrstno dejavnost. Želimo, da je skupno branje prijetno, sproščeno, da je otrok za branje motiviran, saj le tako lahko krepi vsa pomembna področja razvoja. Ob tem je pomembno upoštevati nekaj nasvetov:
Prilagodite težavnost knjige otrokovim sposobnostim (vzdrževanja pozornosti, jezikovnega razumevanja in izražanja) in ne starosti.
Ugotovite, koliko informacij je za vašega otroka dovolj, da vsebino še zmore slediti in razumeti.
Poudarite pomembne besede v knjigi. Razširite otrokovo izjavo, npr. Otrok reče: »To je hiša!« in nanjo pokaže s prstom. Razširite otrokovo izjavo: »Ja, hiša ima streho in okna!«
Otroka ne silite v branje, ampak ga poskušate zvabiti v branje na zabaven način.
Otrok, ki imajo večja odstopanja na področju govorno-jezikovnega razumevanja in izražanja je zaradi različnih dejavnikov žal vse več. V Sloveniji se srečujemo tudi s problematiko pomanjkanja logopedov, zato se otrokom večinoma ne uspe zagotoviti dovolj hitre, pogoste in kakovostne obravnave. Ozaveščanje širše javnosti in iskanje rešitev na tem področju je zato toliko bolj pomembno. V kolikor pri svojem otroku opažate morebitne težave na področju govorno-jezikovne komunikacije se pravočasno obrnite na ustreznega strokovnjaka. Želimo si, da bi otroci na področju govorno-jezikovne komunikacije dosegli svoj maksimalni potencial in da bi bilo otrok z omenjenimi težavami vse manj. Vabimo vas, da si na spletnem portalu www.gingotalk.com pogledate tudi druge koristne ideje, brezplačne vsebine in materiale, ki spodbujajo govorno-jezikovni razvoj otrok.
Avtorici prispevka: Meta Dolinar, prof. spec. in reh.pedagogike – logopedinja in Petra Kavšek Vrhovec, mag. prof. logoped-surdopedagog, ustanoviteljici spletnega portala www.gingotalk.com , v sodelovanju z Društvom logopedov Slovenije; www.dlogs.si
Otroške igrače kot so dojenčki, punčke, lutke so odlični pripomočki, s katerimi lahko učinkovito pomagamo spodbuditi in razširiti otrokovo igro. S pomočjo animacije in igre preko ročne lutke, ki ima premična usta z jezikom, se otroci lahko še bolj intenzivno vključujejo v igro in pogovor. Predstavljamo vam pet jezikovnih konceptov in idej, kako preko lutke otroku pomagamo pri podpori in učenju jezika.
1. UČENJE DELOV TELESA
Otroku preko igre pokažemo in povemo imena za določene dele telesa. Sčasoma ga spodbujamo, da sam pokaže ali poimenuje določen del telesa ali obraza (oči, nos, usta, ušesa, roke, prsti, trebuh, noge).
2. UČENJE OBLAČIL
Otroka spodbudite, da skupaj z vami ali samostojno lutko obleče. Lahko uporabite otrokova oblačila ali obleke drugih igrač (nogavičke, hlače, majice). Otrok se ob tem uči novih pojmov, ki jih kasneje tudi ustrezno uporabi.
3. UČENJE OSNOVNIH POJMOV
Uporabite lutko z različnimi drugimi predmeti, kot so škatla, odeja, miza. Ob tem otroka učite ustreznega razumevanja in uporabe predlogov (V škatli, POD odejo, NA mizi), barv (ZELENA lutka, RDEČA odeja) in pojmov vezanih na velikost (VELIKA miza, MAJHNA škatla, VEČJA lutka).
4. UČENJE GLAGOLOV IN PRIDEVNIKOV
Lutko uporabite skupaj z drugimi otroškimi igračami ali vsakodnevnimi predmeti, kot na primer: postelja, žlica, kozarec, oblačila, hrana. V igri se otrok uči novih glagolov in pridevnikov: jesti, piti, spati, sedeti, stati, lačen, zaspan, žejen, vesel, žalosten.
5. SOCIALNE IN PRAGMATIČNE SPRETNOSTI
Otroške lutke so lahko odlično orodje za pomoč pri učenju ustreznih socialnih in pragmatičnih spretnosti. V simbolni igri, ko se z otrokom pogovarjamo in pretvarjamo, da z lutko kuhamo, jo hranimo, se igramo zdravnike ali frizerje, se otrok uči ustrezne komunikacije in smiselne uporabe jezika.
Ali z vajami motorike govoril, ki vključujejo različne gibe jezika, ustnic, zob, čeljusti, lahko pomagamo otroku do pravilne izreke, izboljšanja govora? Strokovna mnenja so deljena. Lahko rečemo da in hkrati ne. Zakaj?
Vaje motorike govoril
Vaje, ki vključujejo negovorne aktivnosti artikulatorjev nimajo direktnega vpliva na izboljšanje govora, vendar zgolj takrat, kadar jih izvajamo samostojno. Torej zgolj kot gibanje govoril, ki se ne navezuje na govor, na izreko določenih glasov, zlogov ali besed. Kadar pa vaje osmislimo in umestimo v aktivnosti za pridobivanje določenega glasu, so uporabne, učinkovite in več kot dobrodošle. Problem je, da obstaja ogromno slikovnega materiala z omenjenimi vajami, ki pa nimajo dodatnih pojasnil in navodil, kako jih izvajati pravilno in umestiti ter uporabiti za boljši govorni razvoj. Pogosto lahko starši, vzgojitelji ali drugi strokovnjaki vaje govoril z otroki izvajajo, pa vendar ne vajo, kaj je pravzaprav njihov cilj. Zato bomo tokrat tej temi posvetili malo več pozornosti.
Igra Klepetajmo
Igra Klepetajmo! je bila razvita ravno z namenom, da logopedom, staršem, specialnim pedagogom, učiteljem in drugim strokovnjakom ponudimo kartice z vajami za motoriko govoril in natančnimi navodili, ki so napisane preko različnih pripetljajev zabavnega lika Ginga, ki skupaj z lutko otroka spodbuja, da krepi gibe in nastavlja položaje artikulatorjev, ki jih lahko povežemo v glasove. Kartice Klepetajmo! ponujajo predvsem aktivnosti in vaje, ki pomagajo pri izreki glasov, ki so v razvoju najbolj rizični za napake. To so glas L, sičniki, šumniki in R. Hkrati z uporabo lutke spodbujamo otrokov celostni razvoj, igro, govorno-jezikovno komunikacijo, povečujemo pozornost in motivacijo za učenje, idr.
Vaje motorike govoril in pridobivanje glasov z igro Klepetajmo! Foto Travnik
Komu so vaje motorike govoril namenjene?
Vaje motorike govoril lahko preko igre izvajamo z vsemi otroki. Priporočljivo je, da so otroci starejši od treh let, saj takrat vajam že zmorejo slediti in jih lažje in bolj natančno izvajajo, hkrati pa z njimi spodbujajo predvsem tiste glasove, za katere imajo razvojno še čas in jih pred 3. letom niti ni smiselno spodbujati. Z vajami motorike govoril spodbujamo otroka, da določen gib in nato glas pravilno ali morda hitreje usvoji. Namen je torej delovati preventivno.
Kadar pa ima otrok motnjo artikulacije, kar pomeni, da ima težave z motorično izvedbo določenega glasu, je nujna obravnava pri logopedu, vaje motorike govoril na karticah Klepetajmo! pa nam skupaj z lutko pomagajo kot didaktični ali terapevtski pripomoček.
Pri motnji artikulacije ima oseba težave na enem ali več nivojev:
postavitev govoril glede na mesto izreke; ustnici, ustnica in zobje, dlesni, trdo nebo, mehko nebo,
gibanje in koordinacija govoril ter usmeritev zraka glede na način izreke; skozi nos (nosniki), skozi usta; pripora (priporniki), zapora (zaporniki), drsenje (drsnik), stanski izpih (lateral), vibracija (vibrant), povezava dveh glasov v enega (zlitniki),
vključevanje glasilk pri zvenečih glasovih, ki jih zato odzvanjajo,
drugo.
Vzroki za napačno motorično izvedbo glasov so različni ali jih je več:
predolga uporaba dude, stekleničke ali sesanja prsta,
prekratka podjezična vez, ki se kaže kot nezmožnost dviga jezika, jezična konica s celim jezikom oblikuje “srček”,
shiza, visoko ustno nebo, napačni griz zob ali druge anatomske posebnosti ustne votline in govoril,
hipotona govorila in manj spretna oralna motorika, povečana žrelnica in/ali mandlji- našteto se kaže tako, da je spodnja čeljust pogosto spuščena,ni ustničnega stika, jezik na ustnem dnu ali iz ust, dihanje na usta ali slabša kontrola sline,
slab govorni model,
dizartrija (govorna motnja kot posledica prirojene ali pridobljene možganske poškodbe),
govorna apraksija (težave z načrtovanjem giba, ki je potreben za motorično izvedbo glasu),
genetika (težave z izreko skupaj z drugimi pridruženimi motnjami),
drugo.
Vaje motorike govoril v povezavi z izreko glasov
Glas L se izgovori tako, da jezično konico postavimo na dlesni za zgornje zobe, zrak pa gre ob tem leteralno (ob straneh). Najpogosteje se zamenjuje z glasom J ali redkeje uvularno- zadaj iz grla. Pri redkejših motnjah, kot je otroška govorna apraksija, morda otrok glasu niti ne zamenjuje z drugimi, ampak ga preprosto ne zmore artikulirati oz. znotraj besed naredi pavzo. V vseh primerih otrok ne dviguje jezične konice na pravo mesto oz. jo pušča spodaj. Da bi otroka spodbudili k pravilni nastavitvi jezika, se poslužujemo naslednjih vaj:
dvigi jezika na zgornjo ustnico,
dvigi jezika za zgornje zobe,
oblizovanje zgornjih zob,
oblizovanje zgornje ustnice.
Ko ugotovimo, da otrok zmore ustrezen dvig in jezik zmore nastaviti na točno mesto artikulacije glasu L, ga spodbujamo k izreki glasu in vezavi v zloge, kasneje besede in stavke.
Glasovi S, Z in C se izgovorijo tako, da jezično konico potisnemo za spodnje zobe na dlesni. Glas S in Z sta pripornika, razlikujeta se v zvenu, glas C pa je zlitnik, kar pomeni, da je sestavljen iz dveh glasov /TS/. Pri izpihih sičnikov zrak potuje v sredini skozi stisnjene zobe, ki so nekoliko v nasmeh. Na karticah Klepetajmo! so vaje pihanja, ki spodbujajo otroke k ustreznim sredinskim izpihom, preko natančnih navodil in zabavnih vaj pa otroci lahko oponašajo tudi sikanje kače SSS in kapljic C-C-C, ki padajo na vročo površino.
Pihalne vaje na karticah Klepetajmo! Foto Travnik
Glasovi Š, Ž in Č se izgovorijo tako, da je jezična konica obrnjena rahlo nazaj in navzgor. Podobno kot pri sičnikih, zrak potuje v sredini. Da bi otroka spodbudili k pravilnemu sredinskemu izpihu, se poslužujemo različnih pihalnih vaj. Da otrok nastavi pravilen položaj jezika, se igramo igro muce, ki pije mleko. Ko vidimo, da otrok pravilno nastavi jezik, ga spodbujamo k stisku zob, ustnici postavi nekoliko v “šobico” (kot, če bi poslal poljubček), nato pa lahko otroka spudbujamo k izpihu vetra ŠŠŠ, žage ŽŽŽ in vlaka s kratkimi Č-Č-Č.
Glas R je motorično najtežji glas. Izgovori se tako, da jezično konico postavimo na dlesni za zgornje zobe, torej podobno kot pri glasu L, le da mora priti do vibracije (običajno trije nihaji). Da bi glas R pridobili, se nikoli ne poslužujemo direktnega načina izreke glasu (v smislu: “Reči RRRiba, RRRaca, RRRak!”), ampak otroku ponudimo vaje za jezik, s katerimi lažje pride do pravilne izreke. Večino vaj je potrebno izvajati na podlagi natančnih napotkov in v sodelovanju z logopedom. Obstaja pa nekaj vaj za motoriko govoril, ki so z natančnimi navodili prikazane na karticah Klepetajmo! in jih brez težav preko igre lahko izvajamo z otroki tudi doma ali v vrtcu:
vse vaje za dvig jezika navzgor (v kolikor opazimo, da otrok niti ne zmore dvigniti jezika),
tleskanje z jezikom (otrok s to vajo jezično konico nastavlja na mesto glasu R),
brnenje z ustnicami ali jezikom in ustnicami (kot spoznavanje občutka vibracije, ki je tudi del glasu R),
klepetanje z jezikom (strokovno labranje); drsanje jezične konice po ustnem nebu od zadaj naprej do zgornjih zob in nazaj, ob tem delamo na ponovitvah, moči in hitrosti giba, kateremu dodamo zvok.
Igra z lutko in zabavna telovadba z jezikom Foto Travnik
Da otrok glasove usvoji in jih tudi v spontani izreki ustrezno uporabi je potrebno veliko ponavljanja in spodbud, kar nam s pomočjo dobro zasnovanega, zanimivega materiala in igrač lahko lažje uspe. Da bi otrokom omogočili ustrezen govorno-jezikovni razvoj ni dovolj, da imamo le dober didaktični pripomoček, slikovni material ali igračo. Potrebujemo ideje, prave nasvete, navodila in znanje, na kakšen način in zakaj jih uporabljati. In izvajanje vaj motorike govoril ni izjema. Kadar znamo otroku vaje govoril predstaviti na pravi način in v kontekstu z glasovi in govorom, ki ga želimo spodbujati, nam koristijo kot pomoč za lažje načrtovanje pravilnega položaja govoril, kot pomoč za lažjo izvedbo določenih glasov, pomagajo otrokom, ki imajo težave s tonusom oralnega predela, k boljši ustni zapori in kontroli sline, idr. Naj vam strokovno načrtovan pripomoček Klepetajmo!- lutka in kartice- pri tem pomagajo. Obilo zabave in uspeha pri pihanju, telovadbi z jezikom in pridobivanju glasov!
Avtorici prispevka: Meta Dolinar in Petra Kavšek Vrhovec
Otroci lahko v predšolskem obdobju, ko poteka razvoj govornih glasov, določene glasove izgovarjajo na napačen način. Ena bolj pogostih artikulacijskih težav je tako imenovani interdentalni ali medzobni sigmatizem. Gre za distorzijo ali napačno izreko sičnikov (glas S, Z in C) in šumnikov (glas Š, Ž in Č). Otrok omenjene glasove izgovarja tako, da jezik pretirano poriva naprej, med zobe. Temu načinu izreke pravimo tudi »sesljanje«. Lahko gre za napačno rabo vseh omenjenih glasov, lahko zgolj za napačno rabo sičnikov in so šumniki pravilni, redkeje obratno.
Kakšni so vzroki za nepravilno izgovorjavo sičnikov in/ali šumnikov?
Vzroki so lahko različni:
stalno neprehoden nos ali povečana žrelnica, ki rezultira dihanje skozi usta, le ta pa so zato pogosto odprta,
zelo intenzivna ali predolga uporaba dude in/ali stekleničke,
sesanje prsta,
nepravilni griz (zob),
težave zaradi centralne ali govorne hipotonije,
drugo.
Kako pravilno oblikujemo sičnike in šumnike?
Pogoj za pravilno izreko sičnikov je, da jezično konico položimo za spodnje sprednje zobe, robovi jezika se pri tem dvignejo, usta pa gredo rahlo v nasmeh. Pri šumnikih je jezik obrnjen rahlo navzgor in nazaj. Ustnice so bolj okrogle, v tako imenovani “šobici”. Tako pri sičnikih kot šumnikih je pomembno, da ob pravilno nastavljenem jeziku, zobeh in ustnicah, pridobimo pravilen sredinski izpih.
Kaj storiti, ko opazite, da je otrokov govor drugačen od vrstnikov?
Že okoli tretjega leta se lahko zgodi, da starši opažajo, da je otrokov govor nekoliko drugačen oziroma, da je otrokov jeziček v govoru pogosto izplazen. Nepravilno izgovorjavo pogosto opravičujejo s tem, da je otrok še majhen in da se bo izgovorjava že uredila. Dlje kot otrok določene glasove izgovarja napačno, večja je verjetnost, da bo napako avtomatiziral in zato tudi težje odpravil. Priporočljivo je, da se ob interdentalni izreki po nasvet in pomoč k logopedu obrnemo že po 3.letu.
Zakaj k logopedu?
Logoped bo ugotovil glavni vzrok napačne izreke ter podal ustrezne nasvete in vaje. Kadar logoped ugotovi, da je vzrok pretirano izplazenega jezika sesanje stekleničke, dude ali prsta, vam bo svetoval, kako čim hitreje omenjene razvade opustiti. Prav tako bo svetoval pregled pri otrorinolaringologu ali avdiologu, kadar iz pogovora s starši in opazovanja otroka ugotovi pretirano dihanje na usta, pogosto neprehoden nos, stalne prehlade, angine, pogosta vnetja ušes ali sum na povečano žrelnico ali slabši sluh.
Kako poteka terapija?
V terapiji upoštevamo starost otroka. Manjši kot je otrok, bolj se poslužujemo vaj preko igre. Sprva s pomočjo didaktičnega materiala za spodbujanje motorike govoril, nastavljamo pravilno pozicijo govoril (zob in jezika), pravilne izpihe preko različnih pihalnih vaj, idr. Ko otrok pravilno usvoji izpih posameznega glasu, nadaljujemo z vezavo glasov v vokale in ga s tem učimo izreko zlogov. Nadaljujemo z izreko besed ter na koncu stavkov. Z logopedsko terapijo zaključimo, ko ocenimo, da otrok pravilno izreko sičnikov in šumnikov ves čas uporablja tudi v vsakodnevnih situacijah in spontanem (po)govoru.
Pihalne vaje za pridobivanje pravilnih izpihov sičnikov in šumnikov Foto Travnik
“Ali se boš igral z žogo?” “Si lačen?” “Boš še pil?” “Se greva gugat?” “Hočeš dudo?” So vam ta vprašanja kaj znana?
Otrokom pogosto zastavljamo odločevalna vprašanja, na katera nimajo možnosti odgovarjati s svojimi bistrimi in inovativnimi idejami, temveč samo z “ja” ali “ne”. Spet drugič se nam zazdi, da otrok že zmore kaj povedati in ga neprestano sprašujemo “kaj je to” ali “kako se temu reče”, pogosto tudi zahtevamo, da nam ponovi določeno besedo (npr. reci “kuža”, “kuuuža”).
Zgodi se, da se otrok tovrstnemu spraševanju pogosto upre ali nasploh ne želi več odgovarjati na vprašanja staršev oziroma drugih sogovorcev. S pretiranim spraševanjem ali “siljenjem” h govorjenju lahko pridobimo povsem nasprotne učinke.
Otrok mora “izraze” oziroma posamezne besede ter navodila konkretno doživeti, jih večkrat slišati v spontanih ali vodenih situacijah, jih povezati v smiselno celoto, razumeti… šele nato jih lahko ustrezno uporabi! Prav zaradi te konkretne izkušnje je zelo pomembna igra in interakcija z otrokom, s katero lahko v prvi fazi starši najbolje pripomorete k otrokovemu razvoju.
Ko se otrok znotraj igre ali določene situacije prične neverbalno ali verbalno odzivati, je pomembno, da podamo enostaven, preprost komentar (npr. igra s kuhinjo: “Mmmmmm, dobra juha!”, “Ajs, peče!” Uuuu, boli, popihaj!”) ter na ta način krepimo njegov pasivni besednjak, ga spodbujamo k sledenju navodilom in razširjamo povedi. Otroku je še posebno zanimivo, če v svoj govor vključimo mimiko, geste ali drugačno melodijo govora, saj na ta način pridobimo njegovo pozornost, hkrati pa naše izjave še bolj podkrepimo.
Pogosto pozabljamo, da je bistvenega pomena, da otroku nudimo možnost komunikacije, kar pomeni, da svoje “govorjenje” prekinemo in počakamo na odziv ali pobudo otroka.
Igra je mnogo bolj zanimiva, če posnemamo (tako govorno kot tudi gibalno) zvoke ali glasove figuric oziroma predmetov. Vsebino vsekakor prilagajamo otrokovi starosti. Predšolskim otrokom je skupno to, da jim je v veliko veselje, če se odrasli “zmotimo” in naredimo napako v igri (npr. posnemamo pitje čaja iz skodelice in se polijemo; z gesto in glasom komentiram “Ojoj, polila sem se! Mokro je! Kaj pa sedaj? Hm?”).
Če podam komentar z logopedskega vidika, me pri terapiji otrok vedno zanima, kaj ima otrok, ki sedi nasproti mene, v mislih. Zanimajo me njegovi miselni koncepti, načrt in ideje. Zato mi ni težko počakati, česa vsega se bo v igri domislil.
Tudi staršem priporočam, da svojemu otroku ne priskočijo takoj na pomoč, če npr. ne zmore zapreti milnih mehurčkov. Počakajte in mu sledite, koliko časa bo vztrajal. Želimo si, da vas otrok sam prosi za pomoč ali povabi v igro. V kolikor je tovrstnih pobud z otrokove strani manj ali jih ni, se posvetujte s strokovnjakom.
Spodnja slika prikazuje 10 idej za spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja. Sistematično in na konkretnem nivoju nam prikaže načine, kako lahko bolj učinkovito in doživeto komuniciramo s svojim otrokom.
Vir: slika je pridobljena (prevedena) na Facebooku preko Logoped.hr
»Osnovni namen človeške govorne komunikacije je posredovati oz. predstaviti neko sporočilo, ki je razumljivo drugemu človeku« (Flipsen, 2006, str. 303, v Dolinar, 2014).
Učinkovitost sporazumevanja, ki je povezana tudi s stopnjo razumljivosti govora, vpliva na kakovost življenja, saj lahko preko dovolj razumljivega govora ustrezno prenesemo svoje želje, misli, pobude, sporočila drugim sogovornikom, poslušalcem oz. ljudem, ki nas obdajajo.
V kolikšni meri bo predšolski otrok razumljiv različnim sogovornikom, tako poznanim kot nepoznanim, je odvisno od različnih dejavnikov. Ti dejavniki so otrokova starost, otrokov sluh, prisotnost določenih težav, motenj ali okvar pri otroku, dejavniki okolice (komunikacijske in govorno-jezikovne spodbude, prisotnost hrupa v okolju, poslušalčevo poznavanje jezika, ki ga govori otrok, idr.).
Običajno so otroci v določenem obdobju, ko fonološki razvoj še ni zaključen, bolje razumljivi svojim staršem in bližnjim znancem, kot pa tujcu. Izboljšanje razumljivosti govora je ena ključnih značilnosti govorno-jezikovnega razvoja, ki pomembno vpliva na otrokovo interakcijo z okolico.
Razumljivost otrokovega govora, tako kot govorno-jezikovni razvoj v celoti, se razvija postopoma in najintenzivneje do konca predšolskega obdobja (tabela spodaj).
Vir: Coplan, Gleason (1988, Bowen, 2011, v Dolinar, M. 2014, str. 16)
Pri starosti štiri do pet let pričakujemo, da je razumljivost govora dobra, kar pomeni, da otroka razumejo tako starši in ožji družinski člani kot tudi naključni sogovorniki oziroma poslušalci.
Vir: Shutterstock
Razumljivost otrokovega govora je dober pokazatelj, ali otrok potrebuje pomoč logopeda, ali pa je otrokov govor glede na tipičen govorno-jezikovni razvoj ustrezen. Starši se lahko po oceno, pomoč in nasvete obrnejo k logopedu, kadar otrokov govor pri starosti 2 do 3 leta težko razumejo ali ga sploh ne razumejo in kadar govor ostaja nerazumljiv (zlasti širši okolici) tudi v kasnejši starosti.
Avtorica: Meta Dolinar
VIRI IN LITERATURA:
– DOLINAR, Meta, 2014, Razumljivost govora predšolskih otrok : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. [Dostopano 4. junij 2018]. Pridobljeno iz http://pefprints.pef.uni-lj.si/2095/1/Meta_Dolinar%2DRazumljivost.pdf
Za boljšo uporabniško izkušnjo na tej strani uporabljamo piškotke. Z nadaljevanjem obiska se strinjate z njihovo uporabo. Več informacij najdete na strani Varstvo osebnih podatkov. Dovoli piškotke
