Kategorija: Blog

Ali naj me skrbi, če moj otrok še ne govori?

Posted on by

ZAKASNEL GOVORNI RAZVOJ ALI SUM NA AVTIZEM

Otroci gredo običajno skozi različne razvojne faze, ki jih nekateri otroci dosežejo prej, spet drugi kasneje. Pa vendar, ko gre za otrokov govorno-jezikovni razvoj, se starši pogosto sprašujejo, kdaj je otrok samo “pozni govorec”, kdaj pa gre morda za resnejša razvojna odstopanja?

OTROK KOT “POZNI GOVOREC”

Otroci do 18. meseca običajno v govoru smiselno uporabljajo vsaj 10-20 besed. Do 2. leta starosti pričnejo z uporabo dvobesednih fraz, npr. »Mami am.«. Okoli 3. leta tvorijo trobesedne stavke. Veliko otrok te mejnike lahko doseže nekoliko prej, spet drugi se začnejo govorno izražati z zamikom. To ni vedno razlog za večji preplah. Kadar otrok tudi pri letu in pol uporablja malo ali nič besed, je to lahko znak zakasnelega razvoja govora. Obravnava pri logopedu takim otrokom koristi, vendar lahko z ustreznimi spodbudami doma in v vrtcu spregovorijo tudi brez redne logopedske podpore. Kadar dvo ali 3-letnik uporablja nič ali le nekaj besed, pa je pomoč logopeda nujna. V nekaterih primerih je zakasnel razvoj govora lahko znak večjih razvojnih odstopanj, kjer tudi redna logopedska obravnava ni dovolj.

ZNAKI AVTIZMA PRI MALČKIH

Znakov pri motnji avtističnega spektra (MAS; krajše imenovano avtizem) je več in se lahko od otroka do otroka razlikujejo. Odstopanja se poleg zakasnelega govora kažejo v: komunikaciji, socializaciji, vedenju, čustvovanju, motoriki, senzorni občutljivosti, idr. Pri otroku mora biti prisotnih več znakov in trajati morajo daljši čas, da bi lahko govorili o razvojnih odstopanjih. Oceno in diagnozo običajno potrdi ali ovrže tim strokovnjakov – zdravnik, psiholog, specialni pedagog, logoped idr.

  • Pomanjkljiva interakcija

Ko se odrasel ali otrok poskuša igrati ali pogovarjati z otrokom, se otrok z MAS pogosto obrne stran, saj ni pripravljen ali nima interesa za interakcijo. Otrok z MAS slabše navezuje (očesni) kontakt z drugimi, tudi bližnjimi osebami. Pogosto se lahko zdi, da je “v svojem svetu”, na sogovornikova vprašanja odgovarja nesmiselno ali ponovi slišano. Na primer na vprašanje “Kako ti je ime?” odgovori  “Ime”. / “ Kako ti je ime?”. Temu strokovno rečemo “eholalija”.

  • Ponavljajoče se vedenje

To lahko pomeni nenehno igranje z isto igračo, kroženje v krogu, ponavljajoče se gibe rok ali drugo. Seveda ima veliko otrok najljubšo igračo ali dejavnost in je to razvojno običajno. Bodite pozorni na neobičajne interese, vzorce in rutine, ki jih otrok nenehno izvaja ali se s posamezno igračo igra na nenavaden, neustrezen način.

  • Pomanjkanje neverbalne komunikacije

Odrasli in otroci se sporazumevajo tudi neverbalno – kažejo s prstom, kimajo z glavo, uporabijo mimiko obraza in druge geste, kot na primer mahanje v pozdrav. Otrok, ki kasni v govoru in nima drugih razvojnih posebnosti, bo pogosto smiselno komuniciral z gestami. Na primer, ko bo otrok žejen, bo starša pogledal in pokazal na tisto, kar želi. Svoje potrebe zna zadovoljiti, ker med njim in staršem obstaja sporazumevanje tudi brez besed. Zaskrbljeni smo, če otrok ne zna pokazati kar želi, ne zna uporabljati drugih gest ali neverbalno komunicirati.

  • Nedosledno sledenje navodilom

Otroku rečete: »Pojdi po svoje čevlje.” Ali zmore temu navodilu slediti? Ga razume? Ali pa so pogosto potrebne 2-3 ponovitve istega navodila in morda nekaj spodbud, da se izvede nadaljevanje? Do 2. leta starosti bi malček že moral v igri ali vsakodnevnih situacijah ustrezno razumeti in prinesti predmete, npr. žogo pri navodilu “Pojdi po žogo!”. Več idej, kako pomagati otroku s pomočjo lutke Gingo si lahko preberete TUKAJ.

  • Možno negativno vedenje

Otrok lahko poleg pomanjkanja besed in pomanjkljive komunikacije kaže tudi druga negativna vedenja, kot je npr. grizenje, udarjanje, brcanje, kričanje. Pogosto je vedenje povezano s preobremenitvijo z zunanjimi dražljaji kot je močan hrup, dotik, svetloba. Veliko otrok v običajnem razvoju lahko kaže negativno vedenje. Kadar pa je staršem zaradi otrokovega negativnega vedenja stalno težko pri vsakodnevnih situacijah in opravilih, pa je potrebno premisliti, ali gre za več kot le trmarjenje in  “vzgojno zahtevnejšega otroka”.

KAJ LAHKO STARŠI STORITE?

V kolikor se otrok ustrezno odziva v vsakodnevnih situacijah, sodeluje v igri in nima težav v vedenju, socialni interakciji in komunikaciji, ni razloga za večji preplah. Če opažate, da otrok nekoliko zaostaja le v govoru in se le-ta ne razvija in ne izboljšuje, je pomoč logopeda priporočljiva in smiselna.

Če ste glede na opisano zaskrbljeni, da bi otrok morda imel tudi druge razvojne težave, ne čakajte! Najprej se obrnite na otrokovega pediatra. Včasih v 10-minutnem obisku ne bo zaznal posebnih vedenjskih znakov, zato je smiselno, da vas napoti k razvojnemu pediatru. Pediater, ki je specializiran za razvoj otrok in deluje znotraj razvojne ambulante ali centra za zgodnjo obravnavo je tisti, ki vam bo lahko dal boljšo predstavo o morebitnih posebnostih otroka in vas nato ustrezno usmeril. Takoj, ko opazite določene posebnosti ali vas karkoli v zvezi otrokovim razvojem skrbi, poiščite pomoč strokovnjaka. Tako naredite največ, da malčku pomagate pri razvoju komunikacije in govora ali da premosti določene razvojne težave. Zgodnje ukrepanje je najpomembnejše!

Vir: povzeto in prirejeno po Late Talker or Autism, 2023, https://howtoaba.com/late-talker-autism/

Vloga staršev in vzgojiteljev pri razvoju govora

Posted on by

“VZGOJITELJ JE POLEG STARŠEV OTROKOV PRVI UČITELJ!”

Vzgojitelj je tisti, ki z našimi otroki dandanes preživi dobršen del dneva. Vzgojitelj je oseba, ki otroka spremlja, ga uči, usmerja. Ima ključno vlogo pri spodbujanju (govornega) razvoja otrok. Pogosto je tudi prvi, ki lahko zazna morebitna otrokova odstopanja.

VLOGA VZGOJITELJA JE VELIKA

Njegova naloga je, da otrokova močna področja in hkrati odstopanja prepozna in z njimi informira starše ter jim svetuje, jih usmerja. Znotraj vrtčevske skupine preko različnih metod, aktivnosti in iger, ki jih vpelje v vsakodnevno rutino, lahko doseže ogromen napredek; tudi na področju govorno-jezikovnega razvoja otrok.

PRIMER DOBRE PRAKSE – starost otrok: 3-6 let

“V jutranjem krogu smo z otroki uvedli ogledalca. Otroci jih vzamejo iz svojih predalčkov in jezična zabava se lahko začne! Opazujemo se v ogledalu in tako kot Gingo dvigujemo jezike ter se na zabaven način učimo izreke glasu L. Tleskamo z jezikom, klepetamo in otroke spodbujamo k napredku pri izreki glasu R. Sikamo kot kača, oponašamo šumenje vetra, oglašanje vlaka in tako spodbujamo sičnike in šumnike; pravzaprav vse glasove, s katerimi imajo otroci največ težav.”

PRIMER DOBRE PRAKSE – starost otrok: 3-6 let

“Otroke s pomočjo Gingo lutke, priloženih kartic z vajami in preko knjige Gingo v deželi besed spodbujamo tudi k učenju barv, števil, besedišča …Tudi brezplačna gradiva, ki jih najdemo na spletnem portalu so zelo uporabna. Logopedsko usmerjeni pripomočki so nam res v veliko pomoč, napredek pa opazijo tudi starši.”

“POZNAVANJE TIPIČNEGA RAZVOJA JE KLJUČNO”

V kolikor si kot starši, vzgojitelji, učitelji ali drugi pedagogi želite bolj poglobljeno znanje iz področja razvoja govora otrok, vam nudimo spletna predavanja za posameznike ali skupinska predavanja v živo. Vedno pa so vam v pomoč naše brezplačne vsebine, videi in nasveti na spletnem portalu za spodbujanje govora in jezika.

Drži ali ne drži? – logoped svetuje

Posted on by

Ste se kdaj spraševali, ali je razvoj govora pri vašem otroku ustrezen? Ali kasni? Se poslužujete pravih “domačih prijemov”, da spodbujate otrokov govor in jezik? Mu ne berete pravljic, temveč raje poslušata zvočne logopedske pravljice in ne veste, če je to v redu? Se z otrokom pogovarjate “popačeno” in menite, da je to ustrezno? In še mnogo drugih …

Spodaj bomo zapisali nekaj pogostih mitov in resnic z obrazložitvijo, ki vam bodo v pomoč.

“Otroku namesto branja knjig ponudim zvočno pravljico. To naredim, ko nimam časa ali, ko sem utrujena, zato mi je to super alternativa!“

DRŽI!

Kadar skupaj z otrokom prebirate knjige, listate slikanice ali poslušate zvočne pravljice ter se o njih pogovarjate, otrok razvija govorno-jezikovno komunikacijo, mišljenje, domišljijo. Pri branju in poslušanju vse bolj razume različne pojme, širi besedišče, ki ga kasneje tudi ustrezno uporabi pri svojem izražanju. Razlogov, zakaj otroku ponuditi pravljice in branje knjig, je torej veliko.

Branje pravljic popelje otroke v svet domišljije in jim pomaga razumeti vse, kar se dogaja okrog njih. Strokovnjaki so ugotovili, da ima glasno branje številne koristi. Otrok se takrat osredotoči na bralčev glas, interpretacijo, vsebino, še več, s tem se izboljša njegov spomin in sčasoma tudi sam postane odličen bralec. Več o branju knjig ter zakaj in kako otroku brati, si lahko preberete TUKAJ.

V današnjem hitrem tempu življenja, nam pogosto zmanjka časa ali energije za branje knjig. Takrat je lahko odlična alternativa tudi zvočna logopedska pravljica.

Poslušamo jo preko tablice, telefona ali računalnika. Pomembno je, da otroku ne ponudimo gledanja ekrana, ampak res zgolj pravljico preko zvoka. Tako se otrok lažje osredotoči na slišano, hkrati pa si ne želimo spodbujati prekomernega gledanja v zaslon.

Gingove zvočne logopedske pravljice so povsem brezplačne in otroci jih lahko poslušajo vedno znova in znova, pri tem pa spoznavajo, kaj jim bo tokrat zanimivega povedal njihov najljubši junak. O slišanem se tudi pogovarjamo.

In ne samo to! V povezavi s pravljico tudi ustvarjamo, pišemo, beremo … Gingove zvočne logopedske pravljice lahko poslušate TUKAJ. Pravljicam so dodani brezplačni materiali, ki se navezujejo na slišano zgodbo. Tako imate možnost za dodatne aktivnosti z otrokom.

»Moj otrok je dvojezičen. Ker s partnerjem ne znava dobro slovensko, se z njim namenoma pogovarjava izključno v svojem jeziku. To je za njegov jezikovni razvoj dobro.«

DRŽI!

Kadar otrok izhaja iz dvo- ali večjezičnega okolja in starši slovenskega jezika ne obvladajo, svetujemo, da se z otrokom pogovarjajo izključno v jeziku, ki ga znajo.

Lahko oče uporablja en jezik, mati drugega, v vrtcu pa govorijo tretji jezik. S tem ni nič narobe, moramo pa pri uporabi biti dosledni. Torej znotraj stavkov jezikov ne mešamo. Ne želimo si namreč, da otrok posluša popačeno slovenščino, v kateri uporabljamo napačen spol, sklanjatve. Lahko se zgodi, da otrok zato ne zna ne prvega jezika staršev, ne slovenščine, kar za njegov jezikovni razvoj ni dobro.

Priporočljivo je, da je predšolski otrok, ki doma ne pride v stik s slovenščino, vsaj leto do dve pred šolo vključen v vrtec, kjer se bo ob primernih spodbudah jezika tudi ustrezno naučil.

V kolikor starši to zmorejo, jim svetujemo, da otroku slovenski jezik ponujajo le, kadar z otrokom prebirajo slovenske otroške knjige, kjer otrok sliši slovnično pravilne besede, stavke, o prebranem pa se pogovarjajo v svojem jeziku.

»Greva ajat? Čičej na stolčka. Še papava kruhka in popiješ sokca, potem greva ninat.« Z otrokom se pogovarjam tako, ker je še zelo majhen. Tak način govora je res simpatičen!

NE DRŽI!

Za govorno-jezikovni razvoj je zelo pomembno, da otroku predstavljamo ustrezen govorni model. To pomeni, da uporabljamo slovnično pravilne besede, stavke ter da govorimo v primernem tempu, zlasti ne prehitro. Ustrezen govorni model pomeni tudi, da ne uporabljamo pomanjševalnic, še bolj pomembno »pootročenega govora«. Če občasno uporabljamo pomanjševalnice, s tem ni nič narobe. Torej majhnemu kužku mladičku bomo seveda rekli kužek ali psiček.

Ni pa primerno, da govorimo »ajat/čičat/papcat. »Kuža aja / papa / čiča …«, tako nadomestimo z bolj ustreznimi izrazi »Kuža spi / je / sedi / dela hou hou«. Mlajšemu otroku podamo manj informacij, krajše stavke in tudi krajše besede z namenom, da se jih lažje nauči in v govoru tudi uporabi.

Primeri:

»Hop, opa«, ko se igramo z žogo,

»Am!«, ko se prehranjujemo,

»Ej! Hej! Pa-pa!«, ko pozdravimo.

Malčku ponudimo tudi izraze za različno oglašanje živali.

Razlog, da se izogibamo pomanjševalnc je predvsem ta, da so to običajno daljše besede, zato se jih otrok tudi težje nauči in v govoru pravilno uporabi.

Primeri:

Sok-sokec, sir – sirček, čaj – čajček

Otrok pomanjševalnic, zlasti »popačenk ali pootročenega govora« v odrasli dobi v svojem besednjaku ne bo uporabljal in mu pravzaprav ne koristijo.«

Več nasvetov in idej je zapisanih v knjigi Gingo v deželi besed, ki jo lahko naročite TUKAJ.

“Moj 3-letnik veliko govori,

ga pa nič ne razumem.

Saj bo že!”

NE DRŽI!

»Osnovni namen človeške govorne komunikacije je posredovati neko sporočilo, ki je razumljivo drugemu človeku.« (Flipsen, 2006, str. 303, v DOLINAR, Meta, 2014, Razumljivost govora predšolskih otrok)

Otroci v tipičnem razvoju imajo ustrezen sluh in različne elemente govora običajno razvijejo brez večjih težav. Govorjenega jezika se naučijo spontano in pravilno. (Ozbič, 2007, v DOLINAR, Meta, 2014, Razumljivost govora predšolskih otrok)

Otrok v starosti 4-5 let razume govor ljudi, s katerimi se srečuje vsakodnevno, hkrati pa bi moral biti njegov govor popolnoma razumljiv drugim. Kakšna pa je razumljivost govora pri mlajšem otroku?

Razumljivost otrok, ki imajo kakršnekoli težave, motnje ali okvare, pa je drugačna.

V kolikor otroka pri 2. in 3. letu popolnoma nič ne razumete, ali ga pri 4. letu ne razumejo tudi drugi- znani ali neznani- komunikacijski partnerji, je to razlog za obravnavo pri logopedu. V kolikor otrok nima težav, svojega 3-letnika tako razumemo vsaj v 2/3 vseh izjav. To pomeni, da nam je večinoma razumljiv.

4. letni otroci so popolnoma razumljivi vsem komunikacijskim partnerjem, nekateri starši pa otroka popolnoma razumejo tudi prej.

“Kot mama sem za razvoj malčkovega govora največji “influencer” jaz sama!” 

DRŽI!

“Mama predstavlja ključno vlogo v procesu zgodnjega učenja komunikacije, govora in jezika svojega dojenčka, malčka.” (Meta in Petra, logopedinji in ustanoviteljici GingoTalk).

S skupno komunikacijo in pogovori se krepijo družinske vezi. Mama otroku predstavlja prvega komunikacijskega partnerja, prvo pomembno osebo, preko katere se otrok uči, jo posnema. Otroci se preko materinega glasu, pogovora in spodbud v prvem letu učijo poslušanja, izražanja svojih misli, želja, potreb.

Kako v prvem letu kot mama razvijam govor?

Ko govorim, sem obrnjena proti otroku.

Spustim se na njegov nivo in vzpostavim očesni kontakt. 

Otroku omogočim, da me lahko gleda v obraz, usta.

Sem dober govorni model.

Ne govorim prehitro, “pootročeno”, ne podajam preveč informacij, izogibam se pretirani rabi pomanjševalnic.

Preko pogovora, skupne igre, branja knjig in z vključevanjem otroka v družinske dejavnosti, mama ustvari okolje, ki aktivno spodbuja razvoj otrokovega govora in ustvarja trden temelj za malčkovo uspešno prihodnost.

“Kaj naj bi moj otrok pri določeni starosti okvirno znal, sploh ni pomembno.”

Ne drži!

Poznavanje okvirnega razvoja (govora) svojega otroka je osnovni predpogoj,

da ga lahko spodbujamo v pravo smer ali mu v primeru odstopanj lahko pravočasno pomagamo.

Kadar ne vemo, kaj točno naj bi naš otrok okvirno pri določeni starosti zmogel, ne moremo prepoznati odstopanj in jih začeti aktivno reševati.

Po drugi strani pa lahko od otroka pričakujemo nekaj, kar zanj niti še ni smiselno, da bi znal.

Spremljanje mejnikov razvoja nam pomaga otroka bolje razumeti in podpreti- tudi na področju govora in jezika.

“Moj 4-letnik govori podobno kot 2-letniki.

Čakamo na logopeda, ki mu bo pomagal. Sama mu ne morem.”

Ne drži!

Ker so čakalne dobe v Sloveniji občutno predolge in otroci na logopeda čakajo tudi dve leti ali več, ne čakajte!

Otroku lahko pri razvoju govora kot starši ali vzgojitelji pomagate takoj.

“Moj 3-letnik reče: “Ma-ma-mami, am, am, pi-pi-pil bi.”

Svetujem mu: “Ustavi se, vdihni in počasi povej še enkrat.” Na ta način mu pomagam.”

Ne drži!

Poznavanje razvojnega zatikanja in ustrezna reakcija nanj je osnovni predpogoj, da otroka lahko spodbujamo v pravo smer in zatikanje preide samo od sebe.

Preberi celoten članek TUKAJ

“Moj 18-mesečnik redko vzpostavi očesni kontakt, ne kaže s prstom ali pomaha v pozdrav.

Zaradi težav v komunikaciji se posvetujem s pediatrom.“

Drži!

Avtizem ali motnja avtističnega spektra (MAS)

Posted on by

Motnja avtističnega spektra (MAS) je razvojna motnja, ki se začne v otroštvu in traja vse življenje ter vpliva na delovanje posameznika v vseh okoliščinah. Odraža se v različnih oblikah, ki so jim skupni primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji ter omejeni, ponavljajoči se vzorci vedenja, interesov in aktivnosti.

Vzrok za pojav avtizma ni poznan, po vsej verjetnosti gre za preplet več dejavnikov. Običajno ga spremljajo druga zdravstvena ali genetska stanja. Pogosteje se pojavlja pri dečkih kot pri deklicah. Večje tveganje za nastanek motnje imajo prezgodaj rojeni otroci, otroci z nizko obporodno težo in otroci, ki se rodijo starejšim staršem.

Slika: MAS se pogosteje pojavlja pri dečkih kot pri deklicah. (vir: Canva)

Otroci z avtizmom imajo veliko skupnih značilnosti, hkrati pa so med njimi tudi velike razlike. Ker se motnja razlikuje glede pojavnosti in intenzivnosti, jo je pogosto težko prepoznati. Diagnoza, ki se postavi na podlagi opazovanja otrokovega vedenja in delovanja, je izjemno pomembna, saj staršem in strokovnim delavcem, ki z otrokom delajo, omogoči, da poiščejo ustrezne informacije in pomoč.

Kriteriji za diagnosticiranje MAS:

1.Stalni primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji:

  • Primanjkljaji v vzajemnih socialnih in čustvenih odnosih
  • Primanjkljaji v verbalni in neverbalni komunikaciji, vedenju in socialni interakciji
  • Primanjkljaji v vzpostavljanju, ohranjanju in razumevanju socialnih odnosov

2. Primanjkljaji na področju vedenja, interesov in aktivnosti:

  • Stereotipni in ponavljajoči gibalni vzorci
  • Težave pri prilagajanju spremembam, nagnjenost k rutinam in ritualom, rigidnost v mišljenju in vedenju
  • uporaba predmetov na neobičajen in vedno enak način, stereotipen in ponavljajoč govor
  • Omejeni, vztrajni in nefleksibilni interesi, ki so nenavadni in zelo intenzivni
  • Prevelika ali premajhna občutljivost na senzorne dražljaje in neobičajen interes za senzorne dražljaje v okolici

Za potrditev diagnoze morajo biti simptomi prisotni že v zgodnjem otroštvu (pred tretjim letom starosti), povzročati morajo pomembne omejitve na socialnem in drugih področjih posameznikovega funkcioniranja. Primanjkljaji ne smejo biti posledica intelektualnih primanjkljajev ali globalnega razvojnega zaostanka.

Otroci z MAS so lahko usmerjeni v katerikoli program vzgoje in izobraževanja. Mnogi usmerjanja v programe za otroke s posebnimi potrebami sploh ne potrebujejo, saj jim je dovolj podpora, ki jo v vrtcu ali šoli nudijo brez tega statusa.

GOVOR, JEZIK IN KOMUNIKACIJA OTROK Z AVTIZMOM

Razvoj govora in jezika pri otrocih z MAS se med posamezniki zelo razlikuje. Na splošno velja, da se z naraščanjem otrokovih kognitivnih sposobnosti izboljšujejo tudi njegove jezikovne sposobnosti. Ker je avtizem redko diagnosticiran pred tretjim letom, obstaja le malo informacij o razvoju govora in jezika v obdobju pred tem.

Otroci s tipičnim razvojem komunikacijsko namero kažejo že od rojstva dalje – prepoznajo materin glas, vzpostavljajo očesni stik, z gestami pokažejo, kaj želijo … Pri otrocih z MAS se te oblike vedenja običajno ne pojavljajo. Za njih je značilno slabše odzivanje na materin glas in na svoje ime. Otroci z MAS navadno spregovorijo pozneje, tudi kasnejši razvoj govora in jezika je pri njih počasnejši kot pri tipično razvijajočih se vrstnikih. Pri nekaterih se lahko pojavi celo nazadovanje v govornem razvoju. Približno tretjina otrok z MAS ne uporablja besedne komunikacije, ali pa je ta zelo omejena. Kako pomagati otroku s pomočjo lutke Gingo si lahko preberete TUKAJ.

Značilnosti komunikacije otrok z MAS, ki so lahko prisotne, ni pa nujno:

  • težave pri vzpostavljanju dialoga, izmenjavi v pogovoru in njegovem zaključevanju. Zdi se, kot da osebe z MAS sogovornika ne poslušajo in ne vedo, kako reagirati na njegove komentarje. Pogosto govorijo o svoji najljubši temi, pri tem pa ne opazijo, da sogovorca tema mogoče ne zanima.
  • dobesedno interpretiranje slišanega, ne prepoznavanje sogovornikovega namena
  • težave z razumevanjem metafor, ironije, šal in sarkazma
  • nenavadna uporaba nekaterih besed in fraz
  • eholalija (ponavljanje določene fraze, ali tistega, kar je nekdo rekel)
  • neobičajna prozodija govora (spremenjena višina glasu, ritma, naglaševanja in melodije govora), kar je eden od najhitreje prepoznanih znakov, ki kažejo na to motnjo
  • izrazito formalen govor, ki spominja na govor odraslega
Slika: Otroci s tipičnim razvojem komunikacijsko namero kažejo že od rojstva dalje (vir: Canva)

Otrokom z MAS je v veliko pomoč, če z njimi govorimo na jasen, dosleden način ter jim damo dovolj časa, da sprejmejo in sprocesirajo informacijo, ki jim je bila povedana, ter počakamo, da se nanjo odzovejo.

Viri in literatura:

Jurišić, B. (1992). Avtizem. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

Kim, SH., Paul, R., Tager – Flusberg, H. in Lord C. (2014). Language and Communication in Autism. V F. Volkmar idr. (ur.), Handbook of Autism and Pervasive Developmental Disorders, Volume 1: Diagnosis, Development, and Brain Mechanisms (str. 230–262). Hoboken, NJ: John Wiley & Sons.


GingoTalk praznuje prvo obletnico

Posted on by
GingoTalk praznuje prvo obletnico

Ob prvi obletnici znamke GingoTalk Petra in Meta z vami delita osebno izpoved, kako sta se znašli na mestu, kjer sta sedaj. Z vsem srcem in dušo sta predani ustvarjanju in predajanju znanja na področju logopedije. Pravita, da se počasi daleč pride, kar pogosto povesta tudi staršem otrok, ki imajo težave na področju govora in jezika.

Kako ste prišli na idejo, da ste ustvarili inovacijo v okviru GingoTalk?

Obe soustanoviteljici znamke GingoTalk sva logopedinji, ki delava v  logopedskih ambulantah z otroki. Pri delu sva opazili trend naraščanja govorno-jezikovnih težav. Statistični podatki kažejo, da ima od 10 do 30% predšolskih otrok težave na enemu izmed področij govorno-jezikovnega razvoja. Delež se po državah razlikuje, trend pa prav tako kaže na naraščanje omenjenih težav, kar je potrdilo najino hipotezo.

Zaradi potreb v praksi sva izdelali prve slovenske logopedske kartice »VEM-POVEM« s priročnikom. V paketu je 300 kartic, razvrščene na posamezen glas slovenskega jezika.  Kartice se uporabljajo za podkrepitev komunikacije v igri, postavlja se struktura stavka, uporabljajo se za spodbujanje fonološkega zavedanja, hkrati pa lahko služijo tudi kot osnova za razvijanje nadomestne in dopolnilne komunikacije za otroke z razvojnimi motnjami.

Ob nastajanju omenjenega strokovnega pripomočka je nastala igriva zelena maskota po imenu »Gingo«. Ker se je v praksi izkazalo, da otroci bolje sodelujejo, v kolikor z njimi vzpostavlja kontakt lutka, sva se odločili, da razvijeva prav posebno lutko z dolgim jezikom in premikajočimi se usti, preko katere bova lahko otroke spodbujali k ponavljanju gibov, ki so primerni za spodbujanje motorike govoril.

S pomočjo testne lutke sva preko naključnega vzorca otrok doživeli potrditev nad zastavljeno idejo, saj so bili odzivi fantastični. V komplet sva dodali tudi kartice z zapisanimi in slikovno prikazanimi vajami za krepitev motorike govoril (v treh jezikih: slovenščina, angleščina in nemščina), ki staršem in strokovnjakom omogočajo vpogled v vaje in jim omogočajo usmeritev, da lahko lutko učinkovito vodijo in spodbujajo otroka k ponavljanju gibov in izpihov, ki so pomembni za izreko določenih glasov.

Slika: Otroka med igro z Gingom (foto: Foto Travnik)

Nam lahko kaj več poveste o »Lutki Gingo s karticami«?

Lutka Gingo ima zadaj v glavi odprtino, v katero vstavimo roko in premikamo usta, hkrati pa lahko v jezik vstavimo tudi prst, preko katerega postane jezik gibljiv.

Lutko lahko sprva uporabimo za navezovanje kontakta z otrokom (npr. otrok z motnjo avtističnega spektra ima težave pri usmerjanju pozornosti na oči, usta in obraz), otrok lahko tako raziskuje Gingova usta, pregleduje zobe, lutka ob tem nameni odziv – otroka lahko požgečka, se glasno zasmeje ali spusti zvok »aaa« ob široko odprtih ustih. V kolikor otrok izkazuje željo po nadaljevanju aktivnosti, si lahko kot cilj zastavimo kakršnokoli interakcijo med otrokom-lutko ali morebitno spodbujanje k vokalizaciji »aaa«.

Ginga lahko predstavimo kot da je zelo lačen in si želi jesti. Ker je zelen, bi rad pojedel veliko zelenega. Otroka tako spodbudimo, da preko konkretnega materiala išče zelene stvari, jih poimenuje, morebiti (simbolno) razreže in mu jih položi v usta. Gingo seveda ob tem močno žveči in ker si je umazal zobe, si jih mora še očistiti. Ampak pozabil je kupiti zobno ščetko! Zato izvede »čiščenje« kar z jezikom – z vajami motorike govoril.

Lutka je odličen pripomoček za premagovanje stisk in čustvenih težav, ko je otrok v skupini ali individualni terapiji pretirano zadržan. Gingo je tako zabaven lik, ki pogosto pade, se udari, velikokrat zmoti, lahko je zaspan ali izredno vesel (npr. ko želimo otroku dvigniti razpoloženje in premagati strah).

Gingo je lahko tudi lik, ki zelo rad telovadi, vendar ne z rokami ali nogami, temveč z »jezikom«. Tako prične kazati, kako se je naučil dvigniti jezik do nosu, vendar mu lahko že v prvem poskusu ne uspe, zato poskusi še dvakrat, trikrat… neuspešno. Tako spodbudi otroka, da mu on pokaže, kdo ima večji jezik, kdo ga zmore dvignit in podobno. Ginga lahko v terapiji večkrat predstavimo, kako nečesa ne zmore, vedno na zabaven način. Včasih pa mu le uspe, posebno takrat, ko mu kakšno vajo uspešno pokaže otrok.

Tako se otroci z Gingom poistovetijo, saj pogosto tudi sami ne zmorejo ponoviti vseh vaj, sploh če imajo večje težave z motoriko govoril. Otroku v nadaljevanju predstavimo zgodbo, da bosta sedaj skupaj telovadila – ob tem so priložene kartice z vajami vodilo tako odraslemu (staršu, strokovnjaku) kot tudi otroku.

Kako se širi ideja znamke GingoTalk v Sloveniji in drugod po svetu?

Lutko Gingo smo prvič predstavili skupaj z ustanovitvijo znamke GingoTalk aprila 2020. Pričeli so jo pozdravljati predvsem starši, vzgojitelji, učitelji, specialni pedagogi in logopedi iz Slovenije, kar je bilo pričakovano, saj smo najprej želeli prikazati nove pridobitve prav na domačih tleh. V zadnjih mesecih se trudimo, da bi nas opazili tudi na mednarodni ravni. Opažamo trend prepoznavanja naše znamke oz. produktov v sosednji Hrvaški, zanimajo se tudi v Nemčiji, Španiji ter na Norveškem.

Ali ob svoji prvi obletnici nameravate izdati kakšen nov produkt?

Tako je, prav v mesecu aprilu ali maju 2021 načrtujemo izdajo posebne knjige z zgodbami o našem Gingu, ki bo malemu bralcu omogočala, da se bo preko njegovih kratkih pripovedi učil in poskušal doseči posamezni cilj določene zgodbe. Knjiga je v zaključni fazi izdelave in jo že nestrpno pričakujemo!

Ali za ustanove oziroma posameznike izvajate tudi predavanja?

Res je, v kolikor bi na kateri izmed vzgojno-izobraževalnih ali zdravstvenih ustanov, društev ali drugje želeli izvedeti več o spodbujanju govorno-jezikovnega razvoja otrok, nam lahko pišete na e-mail info@gingotalk.com in se dogovorimo za izvedbo delavnice ali predavanja.

Če si kdo želi sodelovati z vami ali preizkusiti vaše produkte, kaj mu svetujete?

Stopite v kontakt z nami. Poglejte našo spletno stran www.gingotalk.com, FB ali IG profil GingoTalk. Pripravljeni smo sodelovati tako s vzgojno-izobraževalnimi kot tudi zdravstvenimi ustanovami, posameznimi terapevti, učitelji ter drugimi strokovnimi delavci. V kolikor imate idejo, kako bi lahko sodelovali, sva odprti za vprašanja in sodelovanja. Ne odlašajte, pišite nama!

Uporaba lutke Gingo pri otrocih z avtizmom

Posted on by

Danes vemo, da se morajo otroci učiti v socialno bogatem kontekstu. Tudi če so izpostavljeni dobremu komunikacijskemu zgledu, se lahko brez aktivnega vključevanja v okolje proces učenja odvija v napačno smer. To je pogosta težava otrok z avtizmom, ki imajo zaradi zgodnjih primanjkljajev v socialni interakciji in komunikaciji posebnosti v razvoju. OČI, USTA in OBRAZ so poleg telesa ključni komunikacijski kanali, ki nam dajo ogromno informacij. Otrok na podlagi teh informacij in izkušenj z njimi sčasoma razume okolje in se nauči sporočati kar želi. Na obrazu izražamo tudi celo paleto čustev in naše »oči nikoli ne lažejo«. Zato je pomembno, da otroke usmerjamo proti obrazu, da ga opazujejo in imitirajo. Pri otrocih z avtizmom je to lahko izjemo težavno.

Slika: Nina Korošec mag. spec. in reh. ped. pri načrtovanju aktivnosti skupaj z lutko Gingo in karticami za vaje motorike govoril

Kako nam lutka Gingo lahko pri tem pomaga?

V klinični praksi se je lutka Gingo izkazala kot odličen pripomoček pri delu z otroki z avtizmom. Pomaga nam lahko pri:

1. Usmerjanju pozornosti na oči, usta in obraz.

Oči, usta in obraz so glavni komunikacijski kanali na katere mora otrok usmerjati pozornost. Lutka Gingo je oblikovana tako, da ima otrok zlahka dostop do njih.

Namig: Začnite z uporabo lutke brez kartic. Raziskujte kaj lahko delate z njo in iščite otroški nasmeh. Ko vidite, da je otroku lutka zanimiva in se rad igra z njo mu lahko bolj jasno pokažete kaj zmorejo Gingova usta in jeziček. Igrajte se in uživajte. Ne pozabite, da mora biti otroku zabavno, da bo naslednjič želel še in postopoma sprejel lutko kot nekaj prijetnega. Pozitivne izkušnje so ključ do otroka.

2. Raziskovanju ust in njihovih funkcij

Pri otrocih z avtizmom je imitacija dejanj, gibov obraza, ust in telesa običajno šibka. Lutka Gingo otroku omogoča večjo jasnost in predvidljivost teh kritičnih področij. Sčasoma bo otrok lažje pozoren tudi na naš obraz in usta. Lutko lahko prinesemo tudi k svojemu obrazu, da otrok lažje pogleda lutko in vaš obraz.

Namig: Ko se otrok zabava in je že sproščen lahko ustvarite igro, kjer imajo Gingova usta pomembno vlogo. Na primer Gingo odpre usta, glasno zajame sapo in nato požgečka otroka.  Ko je otroku igra znana in nam sporoča da že pričakuje »veliki dogodek« začnite čakati. Želimo spodbuditi hoteno komunikacijo. Sprva je lahko dovolj, da otrok pogleda ali s svojim telesom nakaže željo po še, nato pa želimo spodbuditi tudi vokalizacijo. Namignite otroku kaj želite tako, da jasno tudi vi odprete usta, pokažite s prstom na svoja in njegova usta nazadnje pa s kazalcem potisnite brado nežno navzdol. Prilagajajte se otroku in njegovemu tempu. Če v treh poizkusih otrok ne ugotovi kaj želite, pojdite nazaj in poizkusite čez nekaj časa.

Namig: Ne prehitevajte. Najprej učimo hoteno vokalizacijo šele nato povežemo glasove in dejanja. Če otrok čeblja in uporablja različne glasove jim dodajte pomen. Na primer »aaa« je lahko avto, »ba-ba« je lahko balon, »u-u« pa vlak. Odrasli naj v začetku uporablja le eno do dve besedi, da otrok lažje poveže glas z dejanjem.

Namig:  Otroku pokažite, kje ima Gingo usta, jezik, zobe in oči. Dejanja naj spremljajo igrivi zvoki in dejanja. Če otrok pusti se lahko dotaknete tudi njegovih zob, mu masirate dlesni in pogladite jeziček. Pazite, da imate čiste roke, uporabite pa lahko tudi ščetko. Otroka spodbudite naj tudi on pokaže usta, zobe in jeziček na Gingu, na sebi in na vašem obrazu. Prinesete lahko ogledalo, da si otrok lahko ogleda kje so njegovi deli obraza.

Namig: Ko je otrok zmožen imitacije lahko Gingo odpira usta, pokaže jeziček in se oblizuje kot muca. Dodajte kartice s ponazoritvijo. Sedaj želimo, da otrok sam hoteno upravlja z usti. Najprej uporabite kartice z dejanji, ki so otroku že poznane, nato pa dodajajte kartice z novimi dejanji. Uporabljajte glasne in igrive zvoke.

3. Razumevanju čustev in ustreznih reakcij

Lutke so odličen način za razumevanje in izražanje čustev. Dopuščajo jasno ponazoritev posameznega čustva in učenje ustreznega odziva.

Namig: Začnite z igro zvokov. Otroci običajno hitro pokažejo reakcijo na jok in smeh. Tudi če odziv ni ustrezen, v tem hipu to ni pomembno. Pomembno je, da se otrok seznani z osnovnimi čustvi. Zelo preprosto lahko pokažete veselje s smehom, žalost z jokom, jezo s cepetanjem in glasnim »ne in nočem« ter strah z bojazljivim »ooojoj« in skrivanjem. Morda prvič otroku ne bo zanimivo. Ponovite večkrat in s časoma se bo otrok bolj odzival na vas. Dejanja opremite s preprostim jezikom, npr. »Jezen je« ali »Gingo je žalosten«.

Namig: Ko je otroku zgornja igra zabavna, dodajte primeren odziv. Ko je žalosten ga pobožajte, objemite in recite: »moj-moj«. Ko ga je strah lahko rečete »nič ni hudega«, ko je vesel pa delite veselje z njim. Spodbudite otroka, da tudi on poboža, objame…

Namig: Dejanja lahko demonstrirate v trenutku, ko je otrok jezen, žalosten in vesel. Povejte mu: »žalosten si«. Prinesite lutko in na njej pokažite kako ga lahko božate, objamete in poljubite. Tudi lutka lahko postane žalostna. Če otrok dovoli ga ljubkujte. Tudi Gingo ga lahko poboža in objame. Otroku lahko ponudite enostavno objektivno razlago situacije: »Ni knjige. Žalosten si. Jokaš.« To mu bo pomagalo, da bo lažje razumel svoja čustva.

4. Motivaciji otroka za igro in delo

Lutke so odlične za spodbujanje motivacije. Težavne in odklonilne dejavnosti postanejo manj zoprne.

Namig: Če ima otrok težave s pospravljanjem uporabite lutko in se pretvarjajte kako pospravlja. Primite stol, recite »tri, štiri, zdaaaj« in porivajte stol do mize kot da je avto. Morda se vam bo otrok pridružil. Takrat mu dajte veliko pozornosti. Tudi nezanimivo pospravljanje lahko obrnete v zabaven del rutine.

Namig: Nekateri otroci lažje sprejmejo navodila, če jih poda lutka. Nataknite Ginga na roko in recite s smešnim glasom: »Otroci, ste pripravljeni? Čas je za…«.

Avtorica: Nina Korošec, mag. spec. in reh. ped, ustanoviteljica Zavoda To sem jaz

Vaje motorike govoril kot pomoč pri izreki

Posted on by

Ali z vajami motorike govoril, ki vključujejo različne gibe jezika, ustnic, zob, čeljusti, lahko pomagamo otroku do pravilne izreke, izboljšanja govora? Strokovna mnenja so deljena. Lahko rečemo da in hkrati ne. Zakaj?

Vaje motorike govoril

Vaje, ki vključujejo negovorne aktivnosti artikulatorjev nimajo direktnega vpliva na izboljšanje govora, vendar zgolj takrat, kadar jih izvajamo samostojno. Torej zgolj kot gibanje govoril, ki se ne navezuje na govor, na izreko določenih glasov, zlogov ali besed. Kadar pa vaje osmislimo in umestimo v aktivnosti za pridobivanje določenega glasu, so uporabne, učinkovite in več kot dobrodošle. Problem je, da obstaja ogromno slikovnega materiala z omenjenimi vajami, ki pa nimajo dodatnih pojasnil in navodil, kako jih izvajati pravilno in umestiti ter uporabiti za boljši govorni razvoj. Pogosto lahko starši, vzgojitelji ali drugi strokovnjaki vaje govoril z otroki izvajajo, pa vendar ne vajo, kaj je pravzaprav njihov cilj. Zato bomo tokrat tej temi posvetili malo več pozornosti.

Igra Klepetajmo

Igra Klepetajmo! je bila razvita ravno z namenom, da logopedom, staršem, specialnim pedagogom, učiteljem in drugim strokovnjakom ponudimo kartice z vajami za motoriko govoril in natančnimi navodili, ki so napisane preko različnih pripetljajev zabavnega lika Ginga, ki skupaj z lutko otroka spodbuja, da krepi gibe in nastavlja položaje artikulatorjev, ki jih lahko povežemo v glasove. Kartice Klepetajmo! ponujajo predvsem aktivnosti in vaje, ki pomagajo pri izreki glasov, ki so v razvoju najbolj rizični za napake. To so glas L, sičniki, šumniki in R. Hkrati z uporabo lutke spodbujamo otrokov celostni razvoj, igro, govorno-jezikovno komunikacijo, povečujemo pozornost in motivacijo za učenje, idr.

Vaje motorike govoril in pridobivanje glasov z igro Klepetajmo!
Foto Travnik

Komu so vaje motorike govoril namenjene?

Vaje motorike govoril lahko preko igre izvajamo z vsemi otroki. Priporočljivo je, da so otroci starejši od treh let, saj takrat vajam že zmorejo slediti in jih lažje in bolj natančno izvajajo, hkrati pa z njimi spodbujajo predvsem tiste glasove, za katere imajo razvojno še čas in jih pred 3. letom niti ni smiselno spodbujati. Z vajami motorike govoril spodbujamo otroka, da določen gib in nato glas pravilno ali morda hitreje usvoji. Namen je torej delovati preventivno.

Kadar pa ima otrok motnjo artikulacije, kar pomeni, da ima težave z motorično izvedbo določenega glasu, je nujna obravnava pri logopedu, vaje motorike govoril na karticah Klepetajmo! pa nam skupaj z lutko pomagajo kot didaktični ali terapevtski pripomoček.

Pri motnji artikulacije ima oseba težave na enem ali več nivojev:

  • postavitev govoril glede na mesto izreke; ustnici, ustnica in zobje, dlesni, trdo nebo, mehko nebo,
  • gibanje in koordinacija govoril ter usmeritev zraka glede na način izreke; skozi nos (nosniki), skozi usta; pripora (priporniki), zapora (zaporniki), drsenje (drsnik), stanski izpih (lateral), vibracija (vibrant), povezava dveh glasov v enega (zlitniki),
  • vključevanje glasilk pri zvenečih glasovih, ki jih zato odzvanjajo,
  • drugo.

Vzroki za napačno motorično izvedbo glasov so različni ali jih je več:

  • predolga uporaba dude, stekleničke ali sesanja prsta,
  • prekratka podjezična vez, ki se kaže kot nezmožnost dviga jezika, jezična konica s celim jezikom oblikuje “srček”,
  • shiza, visoko ustno nebo, napačni griz zob ali druge anatomske posebnosti ustne votline in govoril,
  • hipotona govorila in manj spretna oralna motorika, povečana žrelnica in/ali mandlji- našteto se kaže tako, da je spodnja čeljust pogosto spuščena,ni ustničnega stika, jezik na ustnem dnu ali iz ust, dihanje na usta ali slabša kontrola sline,
  • slab govorni model,
  • dizartrija (govorna motnja kot posledica prirojene ali pridobljene možganske poškodbe),
  • govorna apraksija (težave z načrtovanjem giba, ki je potreben za motorično izvedbo glasu),
  • genetika (težave z izreko skupaj z drugimi pridruženimi motnjami),
  • drugo.

Vaje motorike govoril v povezavi z izreko glasov

Glas L se izgovori tako, da jezično konico postavimo na dlesni za zgornje zobe, zrak pa gre ob tem leteralno (ob straneh). Najpogosteje se zamenjuje z glasom J ali redkeje uvularno- zadaj iz grla. Pri redkejših motnjah, kot je otroška govorna apraksija, morda otrok glasu niti ne zamenjuje z drugimi, ampak ga preprosto ne zmore artikulirati oz. znotraj besed naredi pavzo. V vseh primerih otrok ne dviguje jezične konice na pravo mesto oz. jo pušča spodaj. Da bi otroka spodbudili k pravilni nastavitvi jezika, se poslužujemo naslednjih vaj:

  • dvigi jezika na zgornjo ustnico,
  • dvigi jezika za zgornje zobe,
  • oblizovanje zgornjih zob,
  • oblizovanje zgornje ustnice.

Ko ugotovimo, da otrok zmore ustrezen dvig in jezik zmore nastaviti na točno mesto artikulacije glasu L, ga spodbujamo k izreki glasu in vezavi v zloge, kasneje besede in stavke.

Glasovi S, Z in C se izgovorijo tako, da jezično konico potisnemo za spodnje zobe na dlesni. Glas S in Z sta pripornika, razlikujeta se v zvenu, glas C pa je zlitnik, kar pomeni, da je sestavljen iz dveh glasov /TS/. Pri izpihih sičnikov zrak potuje v sredini skozi stisnjene zobe, ki so nekoliko v nasmeh. Na karticah Klepetajmo! so vaje pihanja, ki spodbujajo otroke k ustreznim sredinskim izpihom, preko natančnih navodil in zabavnih vaj pa otroci lahko oponašajo tudi sikanje kače SSS in kapljic C-C-C, ki padajo na vročo površino.

Pihalne vaje na karticah Klepetajmo!
Foto Travnik

Glasovi Š, Ž in Č se izgovorijo tako, da je jezična konica obrnjena rahlo nazaj in navzgor. Podobno kot pri sičnikih, zrak potuje v sredini. Da bi otroka spodbudili k pravilnemu sredinskemu izpihu, se poslužujemo različnih pihalnih vaj. Da otrok nastavi pravilen položaj jezika, se igramo igro muce, ki pije mleko. Ko vidimo, da otrok pravilno nastavi jezik, ga spodbujamo k stisku zob, ustnici postavi nekoliko v “šobico” (kot, če bi poslal poljubček), nato pa lahko otroka spudbujamo k izpihu vetra ŠŠŠ, žage ŽŽŽ in vlaka s kratkimi Č-Č-Č.

Glas R je motorično najtežji glas. Izgovori se tako, da jezično konico postavimo na dlesni za zgornje zobe, torej podobno kot pri glasu L, le da mora priti do vibracije (običajno trije nihaji). Da bi glas R pridobili, se nikoli ne poslužujemo direktnega načina izreke glasu (v smislu: “Reči RRRiba, RRRaca, RRRak!”), ampak otroku ponudimo vaje za jezik, s katerimi lažje pride do pravilne izreke. Večino vaj je potrebno izvajati na podlagi natančnih napotkov in v sodelovanju z logopedom. Obstaja pa nekaj vaj za motoriko govoril, ki so z natančnimi navodili prikazane na karticah Klepetajmo! in jih brez težav preko igre lahko izvajamo z otroki tudi doma ali v vrtcu:

  • vse vaje za dvig jezika navzgor (v kolikor opazimo, da otrok niti ne zmore dvigniti jezika),
  • tleskanje z jezikom (otrok s to vajo jezično konico nastavlja na mesto glasu R),
  • brnenje z ustnicami ali jezikom in ustnicami (kot spoznavanje občutka vibracije, ki je tudi del glasu R),
  • klepetanje z jezikom (strokovno labranje); drsanje jezične konice po ustnem nebu od zadaj naprej do zgornjih zob in nazaj, ob tem delamo na ponovitvah, moči in hitrosti giba, kateremu dodamo zvok.
Igra z lutko in zabavna telovadba z jezikom
Foto Travnik

Da otrok glasove usvoji in jih tudi v spontani izreki ustrezno uporabi je potrebno veliko ponavljanja in spodbud, kar nam s pomočjo dobro zasnovanega, zanimivega materiala in igrač lahko lažje uspe. Da bi otrokom omogočili ustrezen govorno-jezikovni razvoj ni dovolj, da imamo le dober didaktični pripomoček, slikovni material ali igračo. Potrebujemo ideje, prave nasvete, navodila in znanje, na kakšen način in zakaj jih uporabljati. In izvajanje vaj motorike govoril ni izjema. Kadar znamo otroku vaje govoril predstaviti na pravi način in v kontekstu z glasovi in govorom, ki ga želimo spodbujati, nam koristijo kot pomoč za lažje načrtovanje pravilnega položaja govoril, kot pomoč za lažjo izvedbo določenih glasov, pomagajo otrokom, ki imajo težave s tonusom oralnega predela, k boljši ustni zapori in kontroli sline, idr. Naj vam strokovno načrtovan pripomoček Klepetajmo!- lutka in kartice- pri tem pomagajo. Obilo zabave in uspeha pri pihanju, telovadbi z jezikom in pridobivanju glasov!

Avtorici prispevka: Meta Dolinar in Petra Kavšek Vrhovec

Branje knjig- zakaj in kako naj otroku berem?

Posted on by

Kadar skupaj z otrokom prebirate knjige, listate slikanice in se ob njih pogovarjate, otrok razvija govorno-jezikovno komunikacijo, mišljenje, domišljijo. Pri branju vse bolj razume različne pojme, širi besedišče, ki ga kasneje tudi ustrezno uporabi pri svojem izražanju. Razlogov, zakaj otroku brati, je torej veliko.

Kako otroku brati?

Zlasti pri mlajših otrocih, otrocih s težavami na področju govorno-jezikovnega razvoja ali pri otrocih, ki branje zavračajo, moramo biti pozorni, na kakšen način jim ponudimo tovrstno dejavnost. Želimo, da je skupno branje prijetno, sproščeno, da je otrok za branje motiviran, saj  le tako lahko krepi vsa pomembna področja razvoja. Ob tem je pomembno upoštevati nekaj nasvetov (spodaj).

Prilagodite težavnost knjige otrokovim sposobnostim (vzdrževanja pozornosti, jezikovnega razumevanja in izražanja) in ne starosti.Sprva začnete s preprostejšimi in krajšimi knjigami.
Ugotovite, koliko informacij je za vašega otroka dovolj, da vsebino še zmore slediti in razumeti. Posamezno poimenovanje sličice, ali en stavek, več krajših stavkov, ali pa že zmore slediti daljšim zgodbam in pravljicam, ki vsebujejo veliko vsebine in več podrobnosti.
Poudarite pomembne besede v knjigi. Razširite otrokovo izjavo. Otrok reče: »To je hiša!« in nanjo pokaže s prstom. Razširite otrokovo izjavo: »Ja, hiša ima streho in okna!«  Ko širite otrokove izjave, mu nudite model, kako naj tvori daljše stavke, prav tako pa mu ponudite več informacij o temi.
Otroka ne silite v branje, ampak ga poskušate zvabiti v branje na zabaven način.   Ponudite mu izbiro med dvema knjigama, ki sta primerni glede na njegove sposobnosti.  Izberite knjige, ki so vašemu otroku vsebinsko zanimivejše. Morda ga/jo zanimajo dinozavri, vozila, princese ali pa kaj drugega.

Uporaba lutke Gingo pri branju knjig

Da bi skupno prebiranje postalo še bolj zanimivo in zabavno, lahko v branje vključimo različne igrače. Zlasti zanimive in uporabne so mehke igrače – lutke, ki imajo premična usta, saj se otrok tako še lažje vživi v igro vlog- pogovor in pripovedovanje preko »govoreče« lutke. Lutka Gingo je zaradi vseh človeških lastnosti, dolgega premičnega jezika in zanimivega videza zelo privlačna.

Branje knjig z lutko Gingo
Foto: GingoTalk

Otroku preko lutke pripovedujemo pravljico, listamo knjige in se pogovarjamo. Nato vlogi zamenjamo in otroka spodbujamo, da tudi on postane lutka in pripoveduje, »bere«  ali obnavlja že slišano zgodbo. Naj branje knjig postane zabava in prijetno preživljanje skupnega časa z otrokom!

Svojo lutko s karticami z logopedskimi vajami lahko naročite v spletni trgovini GingoTalk.

Otrok ne izgovarja glasu R- kako mu pomagam?

Posted on by

Ima otrok težave z izreko galsu R? Glas R nadomešča z J ali L , ga v celoti izpušča ali reče celo nekoliko drugače? Težava z izreko glasu R je pogost razlog, zaradi katerega se starši obrnejo po pomoč k logopedu. Čakalne dobe za prvi pregled so običajno zelo dolge, kar starše nemalokrat spravlja v stisko. Kaj vse je lahko vzrok, da otrok glasu še ni usvojil in kako otroku lahko pomagamo?

Možni vzroki za napačno izreko glasu R:

  • prekratka podjezična vez,
  • slabša gibljivost jezika,
  • povečani mandlji,
  • povečana žrelnica,
  • netipična oblika ustnega neba,
  • govorni model (v družini že prisotne podobne težave),
  • idr.

Kaj storiti, če je otrok starejši od 5. let in pol in glas R nadomešča z glasm L?

To nadomeščanje je običajen pojav, saj se glas R lahko razvija do 5. leta, in sicer iz glasu L, pri katerem je potrebno narediti dvig jezika za zgornje zobe, glas R pa nato zahteva še tresenje jezične konice.

Verjetnost, da bo otrok iz glasu L samostojno prešel v glas R obstaja, a po 6. letu je priporočljivo, da ima otrok usvojene vse glasove. Takrat namreč postane šolar in prične z začetnim opismenjevanjem, zato je pregled in obravnava pri logopedu smiselna.

Kaj storiti, če otrok glas R izgovarja iz grla, ga izpušča (riba -/iba/) ali ga nadomešča z drugimi glasovi, kot so J, V, W (riba- /jiba, viba, wiba/)?

V tem primeru pomoč logopeda poiščite že prej, tudi če je otrok mlajši. V nasprotju z nadomeščanjem z L, gre tu za manj tipično težavo, zato je logopedska obravnava praktično nujna.

Kaj pričakovati pri logopedu?

Logoped bo vašemu otroku pomagal povečati gibljivost jezika, gibanje jezika navzgor, gibanje jezika na mestu, kjer se izgovori glas R, torej za zgornjimi zobmi, pridobivanje vibracije s tresenjem s palčko pod otrokovim jezikom, idr. Da bo otrok pri vajah kar se da uspešen, se poslužujemo različnih taktilnih, vizualnih in slušnih pomagal, predvsem pa je pomembna aktivna vloga starša in redna vadba doma.

Kako lahko pomagam otroku doma?

Kadar se pri otroku opaža odstopanja ali težave na področju izreke določenih glasov, ali na drugih področjih govorno-jezikovne komunikacije, je pregled in obravnava pri logopedu potrebna, smiselna in učinkovita. V kolikor otrok že obiskuje logopeda ali z otrokom čakate na prvi pregled, si lahko z določanimi didaktičnimi pripomočki in vajami pomagate doma. Igra “Klepetajmo!”, ki vsebuje lutko s karticami za spodbujanje motorike govoril, je bila razvita ravno z namenom, da vam in otroku pomaga, da z določenimi aktivnostmi spodbujate spretnost jezika in otroku pri pridobivanju glasu R omogočite hitrejši napredek.


Foto: Foto Travnik

Avtorici: Meta Dolinar, Petra Kavšek Vrhovec

Kako doma kvalitetno preživljati prosti čas z otrokom?

Posted on by

Poslušanje in pripovedovanje zgodb

Prebiranje knjig predstavlja enega izmed koristnih načinov preživljanja prostega časa z malčkom. Ob tem razvijamo otrokov celostni govorno-jezikovni razvoj. Ob prebiranju spodbujamo otrokovo slušno pozornost, jezikovno razumevanje, izražanje, širimo besedišče, otrokovo mišljenje in domišljijo. Kadar želimo branje popestriti, narediti zabavnejše in otroka dodatno motivirati za poslušanje ter pripovedovanje zgodb, mu lahko ponudimo posebne knjige in drug raznolik material.

Knjige z magnetki

Otrokom so zelo zanimive knjige, ki vključujejo dodatne materiale ali predmete, ki jih je možno premikati. Takšne knjige so knjige z magnetki. Otrok magnetke razporeja v knjigo glede na zgodbo, ki mu jo pripovedujete. Zgodba je lahko vsakič drugačna, navezuje pa naj se na magnetke in vsebino, narisano v knjigi. Otroku na primer rečemo: “Nekega dne je krava po travniku lovila psa, muca pa se je skrivala na drevesu.” Otrok razporedi magnetek krave, psa in muce na ustrezno mesto v knjigi. Če je otrok mlajši podamo manj informacij, starejši otroci pa zmorejo slediti že daljšim, sestavljenim navodilom. Vlogi lahko tudi zamenjate. Tako otrok vam pripoveduje zgodbo, vi pa razporejate magnetke glede na slišano vsebino. Otrok bo ob tem razvijal slušno pozornost, učil se bo razumevanja in uporabe različnih predlogov, razvijal bo domišljijo, izražanje in še in še.

Foto: Nastja Kastelec

Knjige brez besedila

Prebiranje in opisovanje slikanic brez besedila je izjemno zabavno, saj je podobno kot pri knjigah z magnetki, zgodba vedno lahko drugačna. Za posamezno sliko lahko uporabljate različne sopomenke, zgodbo opisujete vedno na drugačen način in s tem pritegnete otrokovo pozornost. Tovrstne slikanice lahko opisujete izmenično: otrok – odrasel, lahko se dopolnjujete, postavljate otroku vprašanja, zaključujete zgodbo na smešen način ipd. Prav tovrstne raznolike možnosti še učinkoviteje pripomorejo k spodbujanju govorno-jezikovnega razvoja otroka. Posamezne prizore in situacije lahko povežete z določeno situacijo, ki jo je otrok že doživel in se o njej pogovorite. Možnosti je neskončno. Ko si otrok ob slikovnem materialu izmišljuje popolnoma svojo zgodbo, ob tem pomembno krepi jezik in domišljijo. Otrokovo zgodbo lahko včasih namenoma napačno obnovite in opazujete, ali je otrok opazil, da ste si pravzaprav zgodbo napačno zapomnili in vas bo popravil, ob tem pa se bo tudi zabaval. Ste že kdaj poskusili?

Ustvarite čisto svojo knjigo

Ali pri vas kdo praznuje? Se približuje kakšen praznik? Spodbudite otroka, da ustvari čisto svojo zgodbo, ki jo bo podaril babici, dedku, bratcu ali sestrici, ali pa jo bo ustvaril zase. Otrok bo bolj motiviran za ustvarjanje zgodbe in izdelovanje slikopisa, če bo vedel, zakaj ali za koga to počne. Poljubno zgodbo s slikami ustvarite na risalni list, naredite barvni plakat, lahko jo oblikujete v obliki čestitke ali voščilnice ali ustvarite čisto pravo knjigo. Lahko nastane čudovito darilo ali nova knjiga na domači knjižni polici.

Pripovedovanje zgodbe ob narisani sliki z uporabo plastelina, manjših predmetov ali igrač

Z otrokom narišemo večjo sliko, ki vključuje podrobnosti. Na primer: Narišemo travo, na kateri je deklica s košaro, klopca, drevo, na nebu narišemo oblak, sonce in metulja. Z otrokom iz plastelina izdelamo kroglice, ki so lahko različnih velikosti in barv. Kroglice iz plastelina lahko predstavljajo določen predmet, npr. jabolka. Otroku pripovedujemo zgodbo o deklici, ki je nabirala jabolka. “ Nekega dne je živela deklica, ki je odšla nabirat jabolka. Ta jabolka so bila na res nenavadnih krajih. Dobro poslušaj, kje so bila in jih razporedi po sliki. Dve majhni jabolki sta bili na drevesu, eno veliko pa je bilo na oblaku.” Otrok pozorno posluša in jabolka razporeja po navodilu. Vlogi nato tudi obrnemo. “Kje pa so še bila jabolka, ki jih je deklica želela nabrati?”. Ko imamo vse predmete razporejene, se lahko igramo igro, da vzamemo predmete iz slike. V našem primeru vzamemo jabolka, ki so na določenem mestu. Primer: “Deklica je vzela eno jabolko, ki je raslo na drevesu, in eno, ki je bilo na oblaku.” Seveda so jabolka lahko tudi na zelo nenavadnih mestih, na primer na, nad ali pod metuljem, oblakom, drevesom ali klopco. Tovrstne aktivnosti so primerne za otroke od 3. leta dalje. Z njimi otroci začenjajo razumeti in pravilno uporabljati različne predloge in tvoriti vse daljše stavke z več podrobnostmi. Za tovrstne aktivnosti lahko namesto plastelina uporabimo tudi druge majhne predmete (kamenčke, gumbe, majhne figurice, majhne listke, na katere narišemo živali, idr.). Pustite domišljiji prosto pot.

Foto: Media from Wix

Pripoved zgodbe ob posameznih slikah

Iz reklamnih letakov, revij ali posameznih didaktičnih iger (spomin, Črni Peter) izberite slike predmetov, oseb, živali, rastlin, hrane, krajev in jih postavite v določeno poljubno zaporedje. Sestavite kreativno zgodbo ob slikah – otroku bo predvsem všeč, če se boste ob obnovi njegove zgodbe, kdaj zmotili ali bo v zgodbi nekaj, kar v realnosti ni mogoče. Primer: imamo sliko muce, jagode, skodelice in strehe. Izmislimo si zgodbo: “Nekega dne je sosedova muca zagledala skodelico polno jagod. Pojedla jih je, potem pa vzela prazno skodelico in jo nesla na vrh hiše. Usedla se je v skodelico in se spuščala po strehi hiše, kot bi bila na toboganu.” Če iz posameznega sklopa slik uspete sestaviti res neverjetno zgodbo, se z otrokom pogovorite, kaj pa bi bilo v tej situaciji res možno. Na primer: “Muca je bila na strehi. Opazovala je, kaj se dogaja okoli nje. Na vrtu je opazila deklico, ki je v rokah držala skodelico in nabirala jagode.”

Foto: Nastja Kastelec – Nastasia Photography (Logopetka)

Pripoved ob slikah lahko spodbujate tudi s SLIKOVNIMI KARTICAMI VEM-POVEM: set 1 in set 2, ki jih najdete TUKAJ.

Ob današnjem hitrem tempu življenja se pogosto zgodi, da nam zmanjka časa za aktivnosti, ki bi jih sicer mi ali otrok zelo radi počeli. Pogosto tako preskočimo prebiranje pravljic pred spanjem, saj se nam mudi ali imamo pomembnejše opravke. Ob tem ne opazimo, da otrok morda ne zdrži določen čas ob poslušanju daljše zgodbe, ji ne uspe slediti ali je ne razume, ima celo odpor do knjig ali pa jih preprosto skupaj s starši ni vajen prebirati. Kljub obveznostim je pomembno, da v dnevno rutino vključimo čas, ki ga namenimo le otroku. Takrat počnimo aktivnosti, ki so zabavne, kreativne in hkrati poučne. Preko različnih strategij in materialov lahko otroku na nevsiljiv ali malce drugačen način približamo prebiranje knjig. Pomagajte otroku, da skupaj z vami razvija pozitiven odnos do tovrstnih aktivnosti. Ob tem bo razvijal pomembna področja, ki neposredno vplivajo na sposobnost učinkovitega učenja; pridobivanja in izkazovanja novih znanj.