Blog

»Lutka že dolgo ni več le sredstvo za pripravo predstav in motivacijo pri pouku, vedno bolj postaja magična moč v rokah učitelja in spodbuja kognitivni, socialni in čustveni razvoj«.

Dihanje je ena najpomembnejših življenjskih funkcij, o kateri ne razmišljamo prav pogosto, saj večino časa poteka nezavedno in jo smatramo kot nekaj samoumevnega. Vendar pa način dihanja pomembno vpliva na različna področja, tudi na razvoj govora in jezika, ter s tem kroji kvaliteto življenja.

Za trdno in varno hišo, ki bo kos različnim vremenskim vplivom in zobu časa, so nujno potrebni dobro zgrajeni in trdni temelji. Podobno kot v gradbeništvu pa je tudi pri razvoju govora in jezika. Če želimo, da bo otrokov govorno-jezikovni razvoj uspešen, le-ta potrebuje trdno osnovo, ki jo predstavlja ustrezno razvita SLUŠNA POZORNOST. Razvoj slušne […]

Za glas /K/ in /G/ lahko rečemo, da sta par. Zakaj? Ker je pozicija jezika in ust enaka, razlika je le v zvenečnosti, pri čemer je glas /K/ nezveneč, glas /G/ pa zveneč.

Najprej sem naredila vse možne kombinacije zlogov (samoglasnik + soglasnik in obratno), jih sprintala, plastificirala in razrezala. Na škatlo srednje velikosti sem na zunanjo in notranjo stran pokrova nalepila ježke. Notranjost škatle sem razdelila na dva dela. V eni polovici so zlogi, ki se začnejo s samoglasnikom v drugi polovici pa zlogi, ki se začnejo s soglasnikom.

Za tvorjenje glasu R sta ustnici srednje razmaknjeni. Konica jezika se dotika prednjega dela trdega neba, stranska robova se dotikata zgornjih kočnikov, kar tvori zaporo. Tresenje jezične konice povzroča vibracijo in glas R. Večina otrok to spretnost samostojno pridobi, medtem ko nekateri potrebujejo nekaj logopedske pomoči.

Za pridobivanje glasu Š je pomembno, da otrok nastavi pravilen položaj jezika. To se lahko igramo na način, da oponašamo "muco, ki pije mleko". Ko vidimo, da otrok pravilno nastavi jezik, kot je prikazano v videu, ga spodbujamo k stisku zob, ustnici postavi v "šobico" in pravilnemu sredinskemu izpihu. Pri izpihu se lica ne napihnejo, ampak zrak potuje samo po sredini.

Glas S se izgovarja tako, da jezična konico potisnemo za spodnje zobe (sekalce), zobe stisnemo, se nasmejemo in izpihujemo zrak po sredini (v ustih se oblikuje žleb, skozi katerega potuje izdišni zrak). Z otrokom oponašamo sikanje kače z dolgim glasom SSS. 

Pri učenju pravilne izreke glasu L je pomembno, da dvignemo jezik za zgornje zobe in položaj zadržimo. Ustnici pri tem sta srednje razmaknjeni. Lahko oponašamo zvok letala LLL. Ko otrok to zmore, ga počasi ter poudarjeno začnemo povezovati v zlog LLLLAAA.

Radi bi vam pokazali primera dveh dejavnosti za predšolske otroke in otroke prvega razreda. Namig za dejavnosti smo dobili v knjigi Gingo v deželi besed, s ščepcem ustvarjalnosti pa smo jih začinili po svoje.

V prvih letih osnovnošolskega izobraževanja, zlasti v 1. in 2. razredu, je otrokova uspešnost precej odvisna od grafomotorične spretnosti, zato je prav, da temu področju posvetimo pozornost tako doma kot v vrtcu in šoli. To vrsto spretnosti razvijamo z nizom sistematičnih gibalno-grafičnih vaj, s pomočjo katerih otrok usvaja grafične poteze in vadi pravilno držo telesa, roke in pisala. Grafomotorika je tesno povezana z gibalnim razvojem otroka.

Za vas smo pripravili nekaj idej, kako lahko z uporabo Slikovnih kartic VEM-POVEM pri otroku spodbujate govorno-jezikovni razvoj.

»Disleksija pomeni drugačnost v dojemanju zunanjega sveta in odzivanju nanj in nima nič opraviti z inteligentnostjo. Imamo jo lahko od rojstva (drobna lezija v možganih, ki nastane pri porodu), lahko teče iz roda v rod (primarna ali endogena disleksija) ali jo pridobimo po poškodbi glave (sekundarna disleksija)«. Za disleksijo je slišal že skoraj vsakdo, premalo pa je […]

V oktobru razširjamo ozaveščenost o težavah na področju govorno-jezikovnega razvoja. 15. oktober je namreč Mednarodni dan ozaveščanja o razvojni-jezikovni motnji (RJM). RJM je motnja brez znanega vzroka, ki se lahko pojavi ne glede na starost ali spol. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z omenjeno motnjo, so logopedi. V novejši terminologiji motnjo poimenujemo razvojna-jezikovna motnja (RJM), v […]

Ob prvi obletnici znamke GingoTalk Petra in Meta z vami delita osebno izpoved, kako sta se znašli na mestu, kjer sta sedaj. Z vsem srcem in dušo sta predani ustvarjanju in predajanju znanja na področju logopedije. Pravita, da se počasi daleč pride, kar pogosto povesta tudi staršem otrok, ki imajo na težave področju govora in jezika.

OČI, USTA in OBRAZ so poleg telesa ključni komunikacijski kanali, ki nam dajo ogromno informacij. Otrok na podlagi teh informacij in izkušenj z njimi sčasoma razume okolje in se nauči sporočati kar želi. Na obrazu izražamo tudi celo paleto čustev in naše »oči nikoli ne lažejo«. Zato je pomembno, da otroke usmerjamo proti obrazu, da ga opazujejo in imitirajo. Pri otrocih z avtizmom je to lahko izjemo težavno.

Otroške igrače kot so dojenčki, punčke, lutke so odlični pripomočki, s katerimi lahko učinkovito pomagamo spodbuditi in razširiti otrokovo igro. S pomočjo animacije in igre preko ročne lutke, ki ima premična usta z jezikom, se otroci lahko še bolj intenzivno vključujejo v igro in pogovor. Predstavljamo vam pet jezikovnih konceptov in idej, kako preko lutke […]

Ali z vajami motorike govoril, ki vključujejo različne gibe jezika, ustnic, zob, čeljusti, lahko pomagamo otroku do pravilne izreke, izboljšanja govora? Strokovna mnenja so deljena. Lahko rečemo da in hkrati ne. Zakaj? Vaje motorike govoril Vaje, ki vključujejo negovorne aktivnosti artikulatorjev nimajo direktnega vpliva na izboljšanje govora, vendar zgolj takrat, kadar jih izvajamo samostojno. Torej […]

Planet iger FREPY vabi otroke na potovanje v svet jezikovnih iger. Tukaj lahko najdete 24 iger. Pisane ilustracije, nepričakovani dogodki, zabavne animacije, zvočni učinki in druge privlačne lastnosti planeta bodo pritegnile otrokovo pozornost in ga motivirale za reševanje nalog. Večnamenske igre pripomorejo k doseganju vsestranskih učnih ciljev in izboljšanju jezikovnih spretnosti na področju glasoslovja, besedišča, […]

Kadar skupaj z otrokom prebirate knjige, listate slikanice in se ob njih pogovarjate, otrok razvija govorno-jezikovno komunikacijo, mišljenje, domišljijo. Pri branju vse bolj razume različne pojme, širi besedišče, ki ga kasneje tudi ustrezno uporabi pri svojem izražanju. Razlogov, zakaj otroku brati, je torej veliko. Kako otroku brati? Zlasti pri mlajših otrocih, otrocih s težavami na […]

Ima otrok težave z izreko galsu R? Glas R nadomešča z J ali L , ga v celoti izpušča ali reče celo nekoliko drugače? Težava z izreko glasu R je pogost razlog, zaradi katerega se starši obrnejo po pomoč k logopedu. Čakalne dobe za prvi pregled so običajno zelo dolge, kar starše nemalokrat spravlja v […]

Poslušanje in pripovedovanje zgodb Prebiranje knjig predstavlja enega izmed koristnih načinov preživljanja prostega časa z malčkom. Ob tem razvijamo otrokov celostni govorno-jezikovni razvoj. Ob prebiranju spodbujamo otrokovo slušno pozornost, jezikovno razumevanje, izražanje, širimo besedišče, otrokovo mišljenje in domišljijo. Kadar želimo branje popestriti, narediti zabavnejše in otroka dodatno motivirati za poslušanje ter pripovedovanje zgodb, mu lahko […]

Otroci se najlažje in najbolj učinkovito učijo preko igre. Igra je sredstvo, ki otroku omogoča interakcijo in komunikacijo s širšim svetom. Otroci v igri uporabljajo različne igrače, ki spodbujajo telesni in miselni razvoj. Kot učinkovito igračo ali kot didaktični in učni pripomoček za spodbujanje govora in jezika lahko uporabimo lutko. Uporaba lutke je primerna zlasti […]

Lutke predstavljajo odličen didaktični in terapevtski pripomoček, ki ga pri delu z otroki lahko uporabimo tudi v logopedski terapiji. Razlogov za uporabo lutke pri razvoju otrokove govorno-jezikovne komunikacije je več. 1. LAŽJE VZPOSTAVLJANJE KONTAKTA Z OTROKOM Otrokov prvi kontakt z logopedom je lahko težaven, saj logopedska obravnava običajno poteka znotraj ambulante, v manj naravnem, otroku […]

Težave z glasom L najpogosteje opažajo tisti starši (lahko tudi otroci), katerih ime otroka ali bližnje osebe vsebuje omenjeni glas. Spet drugi starši ali vzgojitelji temu ne posvečajo posebne pozornosti, saj menijo, da je njihov otrok še majhen in da se mu bo govor že sam popravil. Težave z izreko L ( motnja imenovana tudi […]

Otroška govorna apraksija je govorna motnja, za katero so značilne težave pri motoričnem načrtovanju ustreznih gibov za govorno produkcijo. Vzrok težav ni v šibkosti mišic ali paralizi, ampak v delovanju možganov, in sicer v motoričnem načrtovanju, programiranju in izvedbi govora za premikanje delov telesa (artikulatorjev), ki so potrebni za govorjenje. Otrok torej ve, kaj želi […]

Otroci so resnično čudežna bitja. Njihovi možgani so že v predšolskem obdobju zmožni neverjetnih zmogljivosti učenja – izražanja za dosego svojih najosnovnejših potreb, prve komunikacije, učenja grobo motoričnih spretnosti, nadgrajevanja v intelektualnih zmožnostih in seveda namenskega govora in jezika. Pozornost na vsebine in razumevanje le teh postaja vse boljše, prav tako se razvija razumevanje in […]

Med 2. in 5. letom otrokove starosti je obdobje intenzivnega govorno-jezikovnega razvoja. Otroci iz domačega, vrtčevskega in drugega okolja usvajajo nove besede, jih ponavljajo, povezujejo v večbesedne govorne strukture in se s svojim govorom vključujejo v dialog z drugimi ljudmi. Otrok tako le v nekaj letih preide iz joka, oglašanja, posameznih besed, stavkov h kompleksni […]

Kadar otrok posamezne glasove samostojno pravilno izreče, vendar jih znotraj besed in daljših izjav, zaradi težav v jezikovnem procesiranju oziroma slabše razvitega fonološkega zavedanja, uporablja napačno, govorimo o fonološki motnji. Fonološka motnja je jezikovna motnja, ki vpliva na sposobnost zavedanja glasov znotraj besed. V govoru se lahko pojavljajo konsistentne ali nekonsistentne napake, kar pomeni, da […]

Otroci lahko v predšolskem obdobju, ko poteka razvoj govornih glasov, določene glasove izgovarjajo na napačen način. Ena bolj pogostih artikulacijskih težav je tako imenovani interdentalni ali medzobni sigmatizem. Gre za distorzijo ali napačno izreko sičnikov (glas S, Z in C) in šumnikov (glas Š, Ž in Č). Otrok omenjene glasove izgovarja tako, da jezik pretirano […]

Kadar se pri otroku pojavlja dlje trajajoča in hujša oblika slabše kvalitete glasu (hripavost), logoped svetuje pregled pri foniatru. Foniater preveri, kakšno je stanje glasilk in vam poda ugotovitve, priporočila in nasvete. Kadar pri otrocih opazimo hripavost glasu, ne glede na to, koliko časa in v kakšni obliki je prisotna, je priporočljivo, da kvaliteti glasu […]

“Ali se boš igral z žogo?”“Si lačen?” “Boš še pil?” “Se greva gugat?”“Hočeš dudo?”So vam ta vprašanja kaj znana? Otrokom pogosto zastavljamo odločevalna vprašanja, na katera nimajo možnosti odgovarjati s svojimi bistrimi in inovativnimi idejami, temveč samo z “ja” ali “ne”. Spet drugič se nam zazdi, da otrok že zmore kaj povedati in ga neprestano […]

»Osnovni namen človeške govorne komunikacije je posredovati oz. predstaviti neko sporočilo, ki je razumljivo drugemu človeku« (Flipsen, 2006, str. 303, v Dolinar, 2014). Učinkovitost sporazumevanja, ki je povezana tudi s stopnjo razumljivosti govora, vpliva na kakovost življenja, saj lahko preko dovolj razumljivega govora ustrezno prenesemo svoje želje, misli, pobude, sporočila drugim sogovornikom, poslušalcem oz. ljudem, […]

Sum na zakasnel govorno-jezikovni razvoj lahko starši ali vzgojitelji podajo, ko opažajo, da se otrok pri 2. letu še ne sporazumeva, ne govori, kaže le s posameznimi gestami oziroma izgovarja le posamezne besede. Če opažajo, da se otrok ne odziva na preprosta vprašanja oziroma menijo, da jih v vsakdanjih situacijah ne razume, lahko obiščejo logopeda […]

Artikulacijska motnja ali dislalija se nanaša na izgovorjavo posamičnih samoglasnikov (vokalov) in soglasnikov (konzonantov). Opredeli se jo pri osebah, ki nimajo težav na področju sluha, z oživčenostjo govornih organov, kognicijo ali ostalimi jezikovnimi komponentami. Otrok lahko nerazvit glas izpušča. Na primer besedo ‘riba’ otrok izgovarja kot ‘iba’ ali besedo ‘krava’ kot ‘kava’ in podobno. Izpustitev […]