Oznaka: avtizem

PECS in naši začetki (izkušnja mame)

Posted on by

PECS (Picture Exchange Communication System) je sistem komunikacije, ki ga uporabljajo posamezniki s težavami v komunikaciji, kot na primer otroci z avtizmom ali drugimi motnjami v razvoju. Sistem temelji na uporabi slik za izražanje želja, potreb in misli.

Osnovna ideja PECS-a je, da posameznik uporablja slike ali simbole za komuniciranje, namesto besed. Začne se s preprostimi izmenjavami slik med posameznikom in komunikacijskim partnerjem, nato pa se sistem postopoma razvija v bolj kompleksno komunikacijo. Cilj je, da posameznik preko slik pokaže, kaj želi ali potrebuje.

PECS je strukturiran sistem, ki se ga uči korak za korakom. Uporabniki začnejo s preprostimi izmenjavami slik za osnovne potrebe, kot so hrana ali igrače, in nato postopoma napredujejo k bolj kompleksnim oblikam komunikacije, kot so združevanje slik za sestavljanje stavkov.

Ključna prednost PECS-a je v tem, da omogoča posameznikom, ki imajo težave z govorom, alternativno sredstvo za izražanje svojih želja in potreb ter s tem izboljšuje kakovost njihove komunikacije.

Naši začetku (izkušnja mame Urške)

Začeli smo z uporabo medvedka, ki je bil takrat Nejčeva najljubša igrača. Namerno sem ga skrila (ustvarila umetno situacijo). Ko sem opazila, da Nejc išče medvedka, sem ga najprej prijela za roko in ga usmerila proti sliki medvedka. Nato sem prijela še njegov prst ter ga usmerila, da je s prstom pokazal na sliko medvedka, ob tem pa sem izrazila besedo “medvedek” kot dodatno glasovno podporo. Ko sva ta korak zaključila, je Nejc končno dobil želeni predmet v roke.

Sčasoma je Nejc samostojno prinašal slike predmetov ali dejavnosti, ki jih je želel, brez mojega usmerjanja z roko. Dodali smo še sliko s napisom “želim” (na primer, “želim sok”). Te slike sva pritrdila na komunikacijsko tablico ali trak. Ko je Nejc osvojil komunikacijo z enim predmetom, sva postopoma vključevala tudi glagole, osebe, kraje, pridevnike in druge elemente.

Komunikacijska tablica za tvorjenje stavkov.

Bistvo PECS-a:

  • Otrok izraža svoje želje in potrebe na neverbalen način z izmenjavo slik za predmete ali aktivnosti, ki jih slike prikazujejo.
Komunikacijska mapa s simboli.

Potek uporabe PECS-a:

  • Začnemo s sliko, na kateri je predmet ali aktivnost, ki otroka motivira.
  • Pripravimo slike najljubših predmetov, aktivnosti, hrane, itd., ki jih plastificiramo in pripnemo na veliko magnetno tablo ali v PECS knjigo.
  • Izmenjava: Otrok izroči osebi sliko (npr. »žogo«), ki mu jo nato zamenja s predmetom (v tem primeru »žogo«).

Pomembno je, da:

  • ustvarjamo umetne situacije – skrijemo otrokove najljubše predmete izven dosega in vida, s čimer spodbudimo otroka, da izrazi željo po določenem predmetu s pomočjo slike.
  • izvajamo več izmenjav / ponovitev dnevno, pri čemer začnemo z enim predmetom in postopoma dodajamo več predmetov.
  • da ne obupamo!
Nejc in njegov oče pri aktivnosti.

PECS nam je sprva omogočil neverbalno komunikacijo, ki se je postopoma razvila v verbalno izmenjavo. Sistem je imel ključen vpliv na kakovost življenja in odnos z Nejcem. Priporočljivo je, da nas uporabo PECS-a nauči usposobljena oseba, pri čemer starši in otrok postopoma pridobivamo veščine v več fazah.

PECS naj bi uporabljali vsi, ki smo v tesnem stiku z otrokom, torej oba starša, vzgojitelji, učitelji in drugi, saj le s skupnimi prizadevanji lahko zagotovimo celostno podporo otrokovemu razvoju in komunikacijskim veščinam.

Avtorica: Urška Lavrih (IG:mami_od_nejca)

Ali naj me skrbi, če moj otrok še ne govori?

Posted on by

ZAKASNEL GOVORNI RAZVOJ ALI SUM NA AVTIZEM

Otroci gredo običajno skozi različne razvojne faze, ki jih nekateri otroci dosežejo prej, spet drugi kasneje. Pa vendar, ko gre za otrokov govorno-jezikovni razvoj, se starši pogosto sprašujejo, kdaj je otrok samo “pozni govorec”, kdaj pa gre morda za resnejša razvojna odstopanja?

OTROK KOT “POZNI GOVOREC”

Otroci do 18. meseca običajno v govoru smiselno uporabljajo vsaj 10-20 besed. Do 2. leta starosti pričnejo z uporabo dvobesednih fraz, npr. »Mami am.«. Okoli 3. leta tvorijo trobesedne stavke. Veliko otrok te mejnike lahko doseže nekoliko prej, spet drugi se začnejo govorno izražati z zamikom. To ni vedno razlog za večji preplah. Kadar otrok tudi pri letu in pol uporablja malo ali nič besed, je to lahko znak zakasnelega razvoja govora. Obravnava pri logopedu takim otrokom koristi, vendar lahko z ustreznimi spodbudami doma in v vrtcu spregovorijo tudi brez redne logopedske podpore. Kadar dvo ali 3-letnik uporablja nič ali le nekaj besed, pa je pomoč logopeda nujna. V nekaterih primerih je zakasnel razvoj govora lahko znak večjih razvojnih odstopanj, kjer tudi redna logopedska obravnava ni dovolj.

ZNAKI AVTIZMA PRI MALČKIH

Znakov pri motnji avtističnega spektra (MAS; krajše imenovano avtizem) je več in se lahko od otroka do otroka razlikujejo. Odstopanja se poleg zakasnelega govora kažejo v: komunikaciji, socializaciji, vedenju, čustvovanju, motoriki, senzorni občutljivosti, idr. Pri otroku mora biti prisotnih več znakov in trajati morajo daljši čas, da bi lahko govorili o razvojnih odstopanjih. Oceno in diagnozo običajno potrdi ali ovrže tim strokovnjakov – zdravnik, psiholog, specialni pedagog, logoped idr.

  • Pomanjkljiva interakcija

Ko se odrasel ali otrok poskuša igrati ali pogovarjati z otrokom, se otrok z MAS pogosto obrne stran, saj ni pripravljen ali nima interesa za interakcijo. Otrok z MAS slabše navezuje (očesni) kontakt z drugimi, tudi bližnjimi osebami. Pogosto se lahko zdi, da je “v svojem svetu”, na sogovornikova vprašanja odgovarja nesmiselno ali ponovi slišano. Na primer na vprašanje “Kako ti je ime?” odgovori  “Ime”. / “ Kako ti je ime?”. Temu strokovno rečemo “eholalija”.

  • Ponavljajoče se vedenje

To lahko pomeni nenehno igranje z isto igračo, kroženje v krogu, ponavljajoče se gibe rok ali drugo. Seveda ima veliko otrok najljubšo igračo ali dejavnost in je to razvojno običajno. Bodite pozorni na neobičajne interese, vzorce in rutine, ki jih otrok nenehno izvaja ali se s posamezno igračo igra na nenavaden, neustrezen način.

  • Pomanjkanje neverbalne komunikacije

Odrasli in otroci se sporazumevajo tudi neverbalno – kažejo s prstom, kimajo z glavo, uporabijo mimiko obraza in druge geste, kot na primer mahanje v pozdrav. Otrok, ki kasni v govoru in nima drugih razvojnih posebnosti, bo pogosto smiselno komuniciral z gestami. Na primer, ko bo otrok žejen, bo starša pogledal in pokazal na tisto, kar želi. Svoje potrebe zna zadovoljiti, ker med njim in staršem obstaja sporazumevanje tudi brez besed. Zaskrbljeni smo, če otrok ne zna pokazati kar želi, ne zna uporabljati drugih gest ali neverbalno komunicirati.

  • Nedosledno sledenje navodilom

Otroku rečete: »Pojdi po svoje čevlje.” Ali zmore temu navodilu slediti? Ga razume? Ali pa so pogosto potrebne 2-3 ponovitve istega navodila in morda nekaj spodbud, da se izvede nadaljevanje? Do 2. leta starosti bi malček že moral v igri ali vsakodnevnih situacijah ustrezno razumeti in prinesti predmete, npr. žogo pri navodilu “Pojdi po žogo!”. Več idej, kako pomagati otroku s pomočjo lutke Gingo si lahko preberete TUKAJ.

  • Možno negativno vedenje

Otrok lahko poleg pomanjkanja besed in pomanjkljive komunikacije kaže tudi druga negativna vedenja, kot je npr. grizenje, udarjanje, brcanje, kričanje. Pogosto je vedenje povezano s preobremenitvijo z zunanjimi dražljaji kot je močan hrup, dotik, svetloba. Veliko otrok v običajnem razvoju lahko kaže negativno vedenje. Kadar pa je staršem zaradi otrokovega negativnega vedenja stalno težko pri vsakodnevnih situacijah in opravilih, pa je potrebno premisliti, ali gre za več kot le trmarjenje in  “vzgojno zahtevnejšega otroka”.

KAJ LAHKO STARŠI STORITE?

V kolikor se otrok ustrezno odziva v vsakodnevnih situacijah, sodeluje v igri in nima težav v vedenju, socialni interakciji in komunikaciji, ni razloga za večji preplah. Če opažate, da otrok nekoliko zaostaja le v govoru in se le-ta ne razvija in ne izboljšuje, je pomoč logopeda priporočljiva in smiselna.

Če ste glede na opisano zaskrbljeni, da bi otrok morda imel tudi druge razvojne težave, ne čakajte! Najprej se obrnite na otrokovega pediatra. Včasih v 10-minutnem obisku ne bo zaznal posebnih vedenjskih znakov, zato je smiselno, da vas napoti k razvojnemu pediatru. Pediater, ki je specializiran za razvoj otrok in deluje znotraj razvojne ambulante ali centra za zgodnjo obravnavo je tisti, ki vam bo lahko dal boljšo predstavo o morebitnih posebnostih otroka in vas nato ustrezno usmeril. Takoj, ko opazite določene posebnosti ali vas karkoli v zvezi otrokovim razvojem skrbi, poiščite pomoč strokovnjaka. Tako naredite največ, da malčku pomagate pri razvoju komunikacije in govora ali da premosti določene razvojne težave. Zgodnje ukrepanje je najpomembnejše!

Vir: povzeto in prirejeno po Late Talker or Autism, 2023, https://howtoaba.com/late-talker-autism/

Avtizem ali motnja avtističnega spektra (MAS)

Posted on by

Motnja avtističnega spektra (MAS) je razvojna motnja, ki se začne v otroštvu in traja vse življenje ter vpliva na delovanje posameznika v vseh okoliščinah. Odraža se v različnih oblikah, ki so jim skupni primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji ter omejeni, ponavljajoči se vzorci vedenja, interesov in aktivnosti.

Vzrok za pojav avtizma ni poznan, po vsej verjetnosti gre za preplet več dejavnikov. Običajno ga spremljajo druga zdravstvena ali genetska stanja. Pogosteje se pojavlja pri dečkih kot pri deklicah. Večje tveganje za nastanek motnje imajo prezgodaj rojeni otroci, otroci z nizko obporodno težo in otroci, ki se rodijo starejšim staršem.

Slika: MAS se pogosteje pojavlja pri dečkih kot pri deklicah. (vir: Canva)

Otroci z avtizmom imajo veliko skupnih značilnosti, hkrati pa so med njimi tudi velike razlike. Ker se motnja razlikuje glede pojavnosti in intenzivnosti, jo je pogosto težko prepoznati. Diagnoza, ki se postavi na podlagi opazovanja otrokovega vedenja in delovanja, je izjemno pomembna, saj staršem in strokovnim delavcem, ki z otrokom delajo, omogoči, da poiščejo ustrezne informacije in pomoč.

Kriteriji za diagnosticiranje MAS:

1.Stalni primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji:

  • Primanjkljaji v vzajemnih socialnih in čustvenih odnosih
  • Primanjkljaji v verbalni in neverbalni komunikaciji, vedenju in socialni interakciji
  • Primanjkljaji v vzpostavljanju, ohranjanju in razumevanju socialnih odnosov

2. Primanjkljaji na področju vedenja, interesov in aktivnosti:

  • Stereotipni in ponavljajoči gibalni vzorci
  • Težave pri prilagajanju spremembam, nagnjenost k rutinam in ritualom, rigidnost v mišljenju in vedenju
  • uporaba predmetov na neobičajen in vedno enak način, stereotipen in ponavljajoč govor
  • Omejeni, vztrajni in nefleksibilni interesi, ki so nenavadni in zelo intenzivni
  • Prevelika ali premajhna občutljivost na senzorne dražljaje in neobičajen interes za senzorne dražljaje v okolici

Za potrditev diagnoze morajo biti simptomi prisotni že v zgodnjem otroštvu (pred tretjim letom starosti), povzročati morajo pomembne omejitve na socialnem in drugih področjih posameznikovega funkcioniranja. Primanjkljaji ne smejo biti posledica intelektualnih primanjkljajev ali globalnega razvojnega zaostanka.

Otroci z MAS so lahko usmerjeni v katerikoli program vzgoje in izobraževanja. Mnogi usmerjanja v programe za otroke s posebnimi potrebami sploh ne potrebujejo, saj jim je dovolj podpora, ki jo v vrtcu ali šoli nudijo brez tega statusa.

GOVOR, JEZIK IN KOMUNIKACIJA OTROK Z AVTIZMOM

Razvoj govora in jezika pri otrocih z MAS se med posamezniki zelo razlikuje. Na splošno velja, da se z naraščanjem otrokovih kognitivnih sposobnosti izboljšujejo tudi njegove jezikovne sposobnosti. Ker je avtizem redko diagnosticiran pred tretjim letom, obstaja le malo informacij o razvoju govora in jezika v obdobju pred tem.

Otroci s tipičnim razvojem komunikacijsko namero kažejo že od rojstva dalje – prepoznajo materin glas, vzpostavljajo očesni stik, z gestami pokažejo, kaj želijo … Pri otrocih z MAS se te oblike vedenja običajno ne pojavljajo. Za njih je značilno slabše odzivanje na materin glas in na svoje ime. Otroci z MAS navadno spregovorijo pozneje, tudi kasnejši razvoj govora in jezika je pri njih počasnejši kot pri tipično razvijajočih se vrstnikih. Pri nekaterih se lahko pojavi celo nazadovanje v govornem razvoju. Približno tretjina otrok z MAS ne uporablja besedne komunikacije, ali pa je ta zelo omejena. Kako pomagati otroku s pomočjo lutke Gingo si lahko preberete TUKAJ.

Značilnosti komunikacije otrok z MAS, ki so lahko prisotne, ni pa nujno:

  • težave pri vzpostavljanju dialoga, izmenjavi v pogovoru in njegovem zaključevanju. Zdi se, kot da osebe z MAS sogovornika ne poslušajo in ne vedo, kako reagirati na njegove komentarje. Pogosto govorijo o svoji najljubši temi, pri tem pa ne opazijo, da sogovorca tema mogoče ne zanima.
  • dobesedno interpretiranje slišanega, ne prepoznavanje sogovornikovega namena
  • težave z razumevanjem metafor, ironije, šal in sarkazma
  • nenavadna uporaba nekaterih besed in fraz
  • eholalija (ponavljanje določene fraze, ali tistega, kar je nekdo rekel)
  • neobičajna prozodija govora (spremenjena višina glasu, ritma, naglaševanja in melodije govora), kar je eden od najhitreje prepoznanih znakov, ki kažejo na to motnjo
  • izrazito formalen govor, ki spominja na govor odraslega
Slika: Otroci s tipičnim razvojem komunikacijsko namero kažejo že od rojstva dalje (vir: Canva)

Otrokom z MAS je v veliko pomoč, če z njimi govorimo na jasen, dosleden način ter jim damo dovolj časa, da sprejmejo in sprocesirajo informacijo, ki jim je bila povedana, ter počakamo, da se nanjo odzovejo.

Viri in literatura:

Jurišić, B. (1992). Avtizem. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

Kim, SH., Paul, R., Tager – Flusberg, H. in Lord C. (2014). Language and Communication in Autism. V F. Volkmar idr. (ur.), Handbook of Autism and Pervasive Developmental Disorders, Volume 1: Diagnosis, Development, and Brain Mechanisms (str. 230–262). Hoboken, NJ: John Wiley & Sons.


Škatla za učenje branja otroka z avtizmom

Posted on by

Tokrat vam predstavljamo inovativno idejo mamice otroka z avtizmom, ki je s svojo idejo o škatli z zlogi uspešno pomagala svojemu otroku do učenja branja. Preberite potek izdelave in njuno zgodbo spodaj.

Nejc nikakor ni znal povezati črke, prebrati zloga in v zloge povezane besede. Branje zlogov iz papirja ali knjige se ni obneslo, zato sem mu naredila škatlo za učenje zlogov, s pomočjo katere se je po korakih naučil branja zlogov in kasneje besed. 

Najprej sem naredila vse možne kombinacije zlogov (samoglasnik + soglasnik in obratno), jih sprintala, plastificirala in razrezala.

Na škatlo srednje velikosti sem na zunanjo in notranjo stran pokrova nalepila ježke. Notranjost škatle sem razdelila na dva dela. V eni polovici so zlogi, ki se začnejo s samoglasnikom v drugi polovici pa zlogi, ki se začnejo s soglasnikom.

Začela sva s črko “K” in dodajala slike zlogov v kombinaciji s to črko. S prstom sem pokazala zlog in ga izgovorila, Nejc je za mano ponovil enako.

Postopoma sva dodajala še ostale črke in njihove kombinacije zlogov. Ko je Nejc osvojil branje zlogov sva postopoma začela sestavljati in brati krajše besede (MA-MA, KO-LO,….).

Po nekaj ponovitvah je branje steklo in postalo zabavno.

Sedaj sva našla še Gingove slikovne kartice VEM-POVEM, s katerimi se učiva branja besed. Nato kartico obrneva in Nejc tako prebrano besedo poveže s pojmom. Tako poskušava nadgraditi samo branje tudi v bralno razumevanje.

Urška Lavrih, mama otroka

Uporaba lutke Gingo pri otrocih z avtizmom

Posted on by

Danes vemo, da se morajo otroci učiti v socialno bogatem kontekstu. Tudi če so izpostavljeni dobremu komunikacijskemu zgledu, se lahko brez aktivnega vključevanja v okolje proces učenja odvija v napačno smer. To je pogosta težava otrok z avtizmom, ki imajo zaradi zgodnjih primanjkljajev v socialni interakciji in komunikaciji posebnosti v razvoju. OČI, USTA in OBRAZ so poleg telesa ključni komunikacijski kanali, ki nam dajo ogromno informacij. Otrok na podlagi teh informacij in izkušenj z njimi sčasoma razume okolje in se nauči sporočati kar želi. Na obrazu izražamo tudi celo paleto čustev in naše »oči nikoli ne lažejo«. Zato je pomembno, da otroke usmerjamo proti obrazu, da ga opazujejo in imitirajo. Pri otrocih z avtizmom je to lahko izjemo težavno.

Slika: Nina Korošec mag. spec. in reh. ped. pri načrtovanju aktivnosti skupaj z lutko Gingo in karticami za vaje motorike govoril

Kako nam lutka Gingo lahko pri tem pomaga?

V klinični praksi se je lutka Gingo izkazala kot odličen pripomoček pri delu z otroki z avtizmom. Pomaga nam lahko pri:

1. Usmerjanju pozornosti na oči, usta in obraz.

Oči, usta in obraz so glavni komunikacijski kanali na katere mora otrok usmerjati pozornost. Lutka Gingo je oblikovana tako, da ima otrok zlahka dostop do njih.

Namig: Začnite z uporabo lutke brez kartic. Raziskujte kaj lahko delate z njo in iščite otroški nasmeh. Ko vidite, da je otroku lutka zanimiva in se rad igra z njo mu lahko bolj jasno pokažete kaj zmorejo Gingova usta in jeziček. Igrajte se in uživajte. Ne pozabite, da mora biti otroku zabavno, da bo naslednjič želel še in postopoma sprejel lutko kot nekaj prijetnega. Pozitivne izkušnje so ključ do otroka.

2. Raziskovanju ust in njihovih funkcij

Pri otrocih z avtizmom je imitacija dejanj, gibov obraza, ust in telesa običajno šibka. Lutka Gingo otroku omogoča večjo jasnost in predvidljivost teh kritičnih področij. Sčasoma bo otrok lažje pozoren tudi na naš obraz in usta. Lutko lahko prinesemo tudi k svojemu obrazu, da otrok lažje pogleda lutko in vaš obraz.

Namig: Ko se otrok zabava in je že sproščen lahko ustvarite igro, kjer imajo Gingova usta pomembno vlogo. Na primer Gingo odpre usta, glasno zajame sapo in nato požgečka otroka.  Ko je otroku igra znana in nam sporoča da že pričakuje »veliki dogodek« začnite čakati. Želimo spodbuditi hoteno komunikacijo. Sprva je lahko dovolj, da otrok pogleda ali s svojim telesom nakaže željo po še, nato pa želimo spodbuditi tudi vokalizacijo. Namignite otroku kaj želite tako, da jasno tudi vi odprete usta, pokažite s prstom na svoja in njegova usta nazadnje pa s kazalcem potisnite brado nežno navzdol. Prilagajajte se otroku in njegovemu tempu. Če v treh poizkusih otrok ne ugotovi kaj želite, pojdite nazaj in poizkusite čez nekaj časa.

Namig: Ne prehitevajte. Najprej učimo hoteno vokalizacijo šele nato povežemo glasove in dejanja. Če otrok čeblja in uporablja različne glasove jim dodajte pomen. Na primer »aaa« je lahko avto, »ba-ba« je lahko balon, »u-u« pa vlak. Odrasli naj v začetku uporablja le eno do dve besedi, da otrok lažje poveže glas z dejanjem.

Namig:  Otroku pokažite, kje ima Gingo usta, jezik, zobe in oči. Dejanja naj spremljajo igrivi zvoki in dejanja. Če otrok pusti se lahko dotaknete tudi njegovih zob, mu masirate dlesni in pogladite jeziček. Pazite, da imate čiste roke, uporabite pa lahko tudi ščetko. Otroka spodbudite naj tudi on pokaže usta, zobe in jeziček na Gingu, na sebi in na vašem obrazu. Prinesete lahko ogledalo, da si otrok lahko ogleda kje so njegovi deli obraza.

Namig: Ko je otrok zmožen imitacije lahko Gingo odpira usta, pokaže jeziček in se oblizuje kot muca. Dodajte kartice s ponazoritvijo. Sedaj želimo, da otrok sam hoteno upravlja z usti. Najprej uporabite kartice z dejanji, ki so otroku že poznane, nato pa dodajajte kartice z novimi dejanji. Uporabljajte glasne in igrive zvoke.

3. Razumevanju čustev in ustreznih reakcij

Lutke so odličen način za razumevanje in izražanje čustev. Dopuščajo jasno ponazoritev posameznega čustva in učenje ustreznega odziva.

Namig: Začnite z igro zvokov. Otroci običajno hitro pokažejo reakcijo na jok in smeh. Tudi če odziv ni ustrezen, v tem hipu to ni pomembno. Pomembno je, da se otrok seznani z osnovnimi čustvi. Zelo preprosto lahko pokažete veselje s smehom, žalost z jokom, jezo s cepetanjem in glasnim »ne in nočem« ter strah z bojazljivim »ooojoj« in skrivanjem. Morda prvič otroku ne bo zanimivo. Ponovite večkrat in s časoma se bo otrok bolj odzival na vas. Dejanja opremite s preprostim jezikom, npr. »Jezen je« ali »Gingo je žalosten«.

Namig: Ko je otroku zgornja igra zabavna, dodajte primeren odziv. Ko je žalosten ga pobožajte, objemite in recite: »moj-moj«. Ko ga je strah lahko rečete »nič ni hudega«, ko je vesel pa delite veselje z njim. Spodbudite otroka, da tudi on poboža, objame…

Namig: Dejanja lahko demonstrirate v trenutku, ko je otrok jezen, žalosten in vesel. Povejte mu: »žalosten si«. Prinesite lutko in na njej pokažite kako ga lahko božate, objamete in poljubite. Tudi lutka lahko postane žalostna. Če otrok dovoli ga ljubkujte. Tudi Gingo ga lahko poboža in objame. Otroku lahko ponudite enostavno objektivno razlago situacije: »Ni knjige. Žalosten si. Jokaš.« To mu bo pomagalo, da bo lažje razumel svoja čustva.

4. Motivaciji otroka za igro in delo

Lutke so odlične za spodbujanje motivacije. Težavne in odklonilne dejavnosti postanejo manj zoprne.

Namig: Če ima otrok težave s pospravljanjem uporabite lutko in se pretvarjajte kako pospravlja. Primite stol, recite »tri, štiri, zdaaaj« in porivajte stol do mize kot da je avto. Morda se vam bo otrok pridružil. Takrat mu dajte veliko pozornosti. Tudi nezanimivo pospravljanje lahko obrnete v zabaven del rutine.

Namig: Nekateri otroci lažje sprejmejo navodila, če jih poda lutka. Nataknite Ginga na roko in recite s smešnim glasom: »Otroci, ste pripravljeni? Čas je za…«.

Avtorica: Nina Korošec, mag. spec. in reh. ped, ustanoviteljica Zavoda To sem jaz