Ali z vajami motorike govoril, ki vključujejo različne gibe jezika, ustnic, zob, čeljusti, lahko pomagamo otroku do pravilne izreke, izboljšanja govora? Strokovna mnenja so deljena. Lahko rečemo da in hkrati ne. Zakaj?

Vaje motorike govoril

Vaje, ki vključujejo negovorne aktivnosti artikulatorjev nimajo direktnega vpliva na izboljšanje govora, vendar zgolj takrat, kadar jih izvajamo samostojno. Torej zgolj kot gibanje govoril, ki se ne navezuje na govor, na izreko določenih glasov, zlogov ali besed. Kadar pa vaje osmislimo in umestimo v aktivnosti za pridobivanje določenega glasu, so uporabne, učinkovite in več kot dobrodošle. Problem je, da obstaja ogromno slikovnega materiala z omenjenimi vajami, ki pa nimajo dodatnih pojasnil in navodil, kako jih izvajati pravilno in umestiti ter uporabiti za boljši govorni razvoj. Pogosto lahko starši, vzgojitelji ali drugi strokovnjaki vaje govoril z otroki izvajajo, pa vendar ne vajo, kaj je pravzaprav njihov cilj. Zato bomo tokrat tej temi posvetili malo več pozornosti.

Igra Klepetajmo

Igra Klepetajmo! je bila razvita ravno z namenom, da logopedom, staršem, specialnim pedagogom, učiteljem in drugim strokovnjakom ponudimo kartice z vajami za motoriko govoril in natančnimi navodili, ki so napisane preko različnih pripetljajev zabavnega lika Ginga, ki skupaj z lutko otroka spodbuja, da krepi gibe in nastavlja položaje artikulatorjev, ki jih lahko povežemo v glasove. Kartice Klepetajmo! ponujajo predvsem aktivnosti in vaje, ki pomagajo pri izreki glasov, ki so v razvoju najbolj rizični za napake. To so glas L, sičniki, šumniki in R. Hkrati z uporabo lutke spodbujamo otrokov celostni razvoj, igro, govorno-jezikovno komunikacijo, povečujemo pozornost in motivacijo za učenje, idr.

Komu so vaje motorike govoril namenjene?

Vaje motorike govoril lahko preko igre izvajamo z vsemi otroki. Priporočljivo je, da so otroci starejši od treh let, saj takrat vajam že zmorejo slediti in jih lažje in bolj natančno izvajajo, hkrati pa z njimi spodbujajo predvsem tiste glasove, za katere imajo razvojno še čas in jih pred 3. letom niti ni smiselno spodbujati. Z vajami motorike govoril spodbujamo otroka, da določen gib in nato glas pravilno ali morda hitreje usvoji. Namen je torej delovati preventivno.

Kadar pa ima otrok motnjo artikulacije, kar pomeni, da ima težave z motorično izvedbo določenega glasu, je nujna obravnava pri logopedu, vaje motorike govoril na karticah Klepetajmo! pa nam skupaj z lutko pomagajo kot didaktični ali terapevtski pripomoček.

Pri motnji artikulacije ima oseba težave na enem ali več nivojev:

• postavitev govoril glede na mesto izreke; ustnici, ustnica in zobje, dlesni, trdo nebo, mehko nebo,
• gibanje in koordinacija govoril ter usmeritev zraka glede na način izreke; skozi nos (nosniki), skozi usta; pripora (priporniki), zapora (zaporniki), drsenje (drsnik), stanski izpih (lateral), vibracija (vibrant), povezava dveh glasov v enega (zlitniki),
• vključevanje glasilk pri zvenečih glasovih, ki jih zato odzvanjajo,
• drugo.

Vzroki za napačno motorično izvedbo glasov so različni ali jih je več:

• predolga uporaba dude, stekleničke ali sesanja prsta,
• prekratka podjezična vez, ki se kaže kot nezmožnost dviga jezika, jezična konica s celim jezikom oblikuje “srček”,
• shiza, visoko ustno nebo, napačni griz zob ali druge anatomske posebnosti ustne votline in govoril,
• hipotona govorila in manj spretna oralna motorika, povečana žrelnica in/ali mandlji- našteto se kaže tako, da je spodnja čeljust pogosto spuščena,ni ustničnega stika, jezik na ustnem dnu ali iz ust, dihanje na usta ali slabša kontrola sline,
• slab govorni model,
• dizartrija (govorna motnja kot posledica prirojene ali pridobljene možganske poškodbe),
• govorna apraksija (težave z načrtovanjem giba, ki je potreben za motorično izvedbo glasu),
• genetika (težave z izreko skupaj z drugimi pridruženimi motnjami),
• drugo.

Vaje motorike govoril v povezavi z izreko glasov

Glas L se izgovori tako, da jezično konico postavimo na dlesni za zgornje zobe, zrak pa gre ob tem leteralno (ob straneh). Najpogosteje se zamenjuje z glasom J ali redkeje uvularno- zadaj iz grla. Pri redkejših motnjah, kot je otroška govorna apraksija, morda otrok glasu niti ne zamenjuje z drugimi, ampak ga preprosto ne zmore artikulirati oz. znotraj besed naredi pavzo. V vseh primerih otrok ne dviguje jezične konice na pravo mesto oz. jo pušča spodaj. Da bi otroka spodbudili k pravilni nastavitvi jezika, se poslužujemo naslednjih vaj:

• dvigi jezika na zgornjo ustnico,
• dvigi jezika za zgornje zobe,
• oblizovanje zgornjih zob,
• oblizovanje zgornje ustnice.

Ko ugotovimo, da otrok zmore ustrezen dvig in jezik zmore nastaviti na točno mesto artikulacije glasu L, ga spodbujamo k izreki glasu in vezavi v zloge, kasneje besede in stavke.

Glasovi S, Z in C se izgovorijo tako, da jezično konico potisnemo za spodnje zobe na dlesni. Glas S in Z sta pripornika, razlikujeta se v zvenu, glas C pa je zlitnik, kar pomeni, da je sestavljen iz dveh glasov /TS/. Pri izpihih sičnikov zrak potuje v sredini skozi stisnjene zobe, ki so nekoliko v nasmeh. Na karticah Klepetajmo! so vaje pihanja, ki spodbujajo otroke k ustreznim sredinskim izpihom, preko natančnih navodil in zabavnih vaj pa otroci lahko oponašajo tudi sikanje kače SSS in kapljic C-C-C, ki padajo na vročo površino.

Glasovi Š, Ž in Č se izgovorijo tako, da je jezična konica obrnjena rahlo nazaj in navzgor. Podobno kot pri sičnikih, zrak potuje v sredini. Da bi otroka spodbudili k pravilnemu sredinskemu izpihu, se poslužujemo različnih pihalnih vaj. Da otrok nastavi pravilen položaj jezika, se igramo igro muce, ki pije mleko. Ko vidimo, da otrok pravilno nastavi jezik, ga spodbujamo k stisku zob, ustnici postavi nekoliko v “šobico” (kot, če bi poslal poljubček), nato pa lahko otroka spudbujamo k izpihu vetra ŠŠŠ, žage ŽŽŽ in vlaka s kratkimi Č-Č-Č.

Glas R je motorično najtežji glas. Izgovori se tako, da jezično konico postavimo na dlesni za zgornje zobe, torej podobno kot pri glasu L, le da mora priti do vibracije (običajno trije nihaji). Da bi glas R pridobili, se nikoli ne poslužujemo direktnega načina izreke glasu (v smislu: “Reči RRRiba, RRRaca, RRRak!”), ampak otroku ponudimo vaje za jezik, s katerimi lažje pride do pravilne izreke. Večino vaj je potrebno izvajati na podlagi natančnih napotkov in v sodelovanju z logopedom. Obstaja pa nekaj vaj za motoriko govoril, ki so z natančnimi navodili prikazane na karticah Klepetajmo! in jih brez težav preko igre lahko izvajamo z otroki tudi doma ali v vrtcu:

• vse vaje za dvig jezika navzgor (v kolikor opazimo, da otrok niti ne zmore dvigniti jezika),
• tleskanje z jezikom (otrok s to vajo jezično konico nastavlja na mesto glasu R),
• brnenje z ustnicami ali jezikom in ustnicami (kot spoznavanje občutka vibracije, ki je tudi del glasu R),
• klepetanje z jezikom (strokovno labranje); drsanje jezične konice po ustnem nebu od zadaj naprej do zgornjih zob in nazaj, ob tem delamo na ponovitvah, moči in hitrosti giba, kateremu dodamo zvok.

Da otrok glasove usvoji in jih tudi v spontani izreki ustrezno uporabi je potrebno veliko ponavljanja in spodbud, kar nam s pomočjo dobro zasnovanega, zanimivega materiala in igrač lahko lažje uspe. Da bi otrokom omogočili ustrezen govorno-jezikovni razvoj ni dovolj, da imamo le dober didaktični pripomoček, slikovni material ali igračo. Potrebujemo ideje, prave nasvete, navodila in znanje, na kakšen način in zakaj jih uporabljati. In izvajanje vaj motorike govoril ni izjema. Kadar znamo otroku vaje govoril predstaviti na pravi način in v kontekstu z glasovi in govorom, ki ga želimo spodbujati, nam koristijo kot pomoč za lažje načrtovanje pravilnega položaja govoril, kot pomoč za lažjo izvedbo določenih glasov, pomagajo otrokom, ki imajo težave s tonusom oralnega predela, k boljši ustni zapori in kontroli sline, idr. Naj vam strokovno načrtovan pripomoček Klepetajmo!- lutka in kartice- pri tem pomagajo. Obilo zabave in uspeha pri pihanju, telovadbi z jezikom in pridobivanju glasov!

Avtorici prispevka: Meta Dolinar in Petra Kavšek Vrhovec