Danes vemo, da se morajo otroci učiti v socialno bogatem kontekstu. Tudi če so izpostavljeni dobremu komunikacijskemu zgledu, se lahko brez aktivnega vključevanja v okolje proces učenja odvija v napačno smer. To je pogosta težava otrok z avtizmom, ki imajo zaradi zgodnjih primanjkljajev v socialni interakciji in komunikaciji posebnosti v razvoju. OČI, USTA in OBRAZ so poleg telesa ključni komunikacijski kanali, ki nam dajo ogromno informacij. Otrok na podlagi teh informacij in izkušenj z njimi sčasoma razume okolje in se nauči sporočati kar želi. Na obrazu izražamo tudi celo paleto čustev in naše »oči nikoli ne lažejo«. Zato je pomembno, da otroke usmerjamo proti obrazu, da ga opazujejo in imitirajo. Pri otrocih z avtizmom je to lahko izjemo težavno.

Kako nam lutka Gingo lahko pri tem pomaga?

V klinični praksi se je lutka Gingo izkazala kot odličen pripomoček pri delu z otroki z avtizmom. Pomaga nam lahko pri:

1. Usmerjanju pozornosti na oči, usta in obraz.

Oči, usta in obraz so glavni komunikacijski kanali na katere mora otrok usmerjati pozornost. Lutka Gingo je oblikovana tako, da ima otrok zlahka dostop do njih.

Namig: Začnite z uporabo lutke brez kartic. Raziskujte kaj lahko delate z njo in iščite otroški nasmeh. Ko vidite, da je otroku lutka zanimiva in se rad igra z njo mu lahko bolj jasno pokažete kaj zmorejo Gingova usta in jeziček. Igrajte se in uživajte. Ne pozabite, da mora biti otroku zabavno, da bo naslednjič želel še in postopoma sprejel lutko kot nekaj prijetnega. Pozitivne izkušnje so ključ do otroka.

2. Raziskovanju ust in njihovih funkcij

Pri otrocih z avtizmom je imitacija dejanj, gibov obraza, ust in telesa običajno šibka. Lutka Gingo otroku omogoča večjo jasnost in predvidljivost teh kritičnih področij. Sčasoma bo otrok lažje pozoren tudi na naš obraz in usta. Lutko lahko prinesemo tudi k svojemu obrazu, da otrok lažje pogleda lutko in vaš obraz.

Namig: Ko se otrok zabava in je že sproščen lahko ustvarite igro, kjer imajo Gingova usta pomembno vlogo. Na primer Gingo odpre usta, glasno zajame sapo in nato požgečka otroka.  Ko je otroku igra znana in nam sporoča da že pričakuje »veliki dogodek« začnite čakati. Želimo spodbuditi hoteno komunikacijo. Sprva je lahko dovolj, da otrok pogleda ali s svojim telesom nakaže željo po še, nato pa želimo spodbuditi tudi vokalizacijo. Namignite otroku kaj želite tako, da jasno tudi vi odprete usta, pokažite s prstom na svoja in njegova usta nazadnje pa s kazalcem potisnite brado nežno navzdol. Prilagajajte se otroku in njegovemu tempu. Če v treh poizkusih otrok ne ugotovi kaj želite, pojdite nazaj in poizkusite čez nekaj časa.

Namig: Ne prehitevajte. Najprej učimo hoteno vokalizacijo šele nato povežemo glasove in dejanja. Če otrok čeblja in uporablja različne glasove jim dodajte pomen. Na primer »aaa« je lahko avto, »ba-ba« je lahko balon, »u-u« pa vlak. Odrasli naj v začetku uporablja le eno do dve besedi, da otrok lažje poveže glas z dejanjem.

Namig:  Otroku pokažite, kje ima Gingo usta, jezik, zobe in oči. Dejanja naj spremljajo igrivi zvoki in dejanja. Če otrok pusti se lahko dotaknete tudi njegovih zob, mu masirate dlesni in pogladite jeziček. Pazite, da imate čiste roke, uporabite pa lahko tudi ščetko. Otroka spodbudite naj tudi on pokaže usta, zobe in jeziček na Gingu, na sebi in na vašem obrazu. Prinesete lahko ogledalo, da si otrok lahko ogleda kje so njegovi deli obraza.

Namig: Ko je otrok zmožen imitacije lahko Gingo odpira usta, pokaže jeziček in se oblizuje kot muca. Dodajte kartice s ponazoritvijo. Sedaj želimo, da otrok sam hoteno upravlja z usti. Najprej uporabite kartice z dejanji, ki so otroku že poznane, nato pa dodajajte kartice z novimi dejanji. Uporabljajte glasne in igrive zvoke.

3. Razumevanju čustev in ustreznih reakcij

Lutke so odličen način za razumevanje in izražanje čustev. Dopuščajo jasno ponazoritev posameznega čustva in učenje ustreznega odziva.

Namig: Začnite z igro zvokov. Otroci običajno hitro pokažejo reakcijo na jok in smeh. Tudi če odziv ni ustrezen, v tem hipu to ni pomembno. Pomembno je, da se otrok seznani z osnovnimi čustvi. Zelo preprosto lahko pokažete veselje s smehom, žalost z jokom, jezo s cepetanjem in glasnim »ne in nočem« ter strah z bojazljivim »ooojoj« in skrivanjem. Morda prvič otroku ne bo zanimivo. Ponovite večkrat in s časoma se bo otrok bolj odzival na vas. Dejanja opremite s preprostim jezikom, npr. »Jezen je« ali »Gingo je žalosten«.

Namig: Ko je otroku zgornja igra zabavna, dodajte primeren odziv. Ko je žalosten ga pobožajte, objemite in recite: »moj-moj«. Ko ga je strah lahko rečete »nič ni hudega«, ko je vesel pa delite veselje z njim. Spodbudite otroka, da tudi on poboža, objame…

Namig: Dejanja lahko demonstrirate v trenutku, ko je otrok jezen, žalosten in vesel. Povejte mu: »žalosten si«. Prinesite lutko in na njej pokažite kako ga lahko božate, objamete in poljubite. Tudi lutka lahko postane žalostna. Če otrok dovoli ga ljubkujte. Tudi Gingo ga lahko poboža in objame. Otroku lahko ponudite enostavno objektivno razlago situacije: »Ni knjige. Žalosten si. Jokaš.« To mu bo pomagalo, da bo lažje razumel svoja čustva.

4. Motivaciji otroka za igro in delo

Lutke so odlične za spodbujanje motivacije. Težavne in odklonilne dejavnosti postanejo manj zoprne.

Namig: Če ima otrok težave s pospravljanjem uporabite lutko in se pretvarjajte kako pospravlja. Primite stol, recite »tri, štiri, zdaaaj« in porivajte stol do mize kot da je avto. Morda se vam bo otrok pridružil. Takrat mu dajte veliko pozornosti. Tudi nezanimivo pospravljanje lahko obrnete v zabaven del rutine.

Namig: Nekateri otroci lažje sprejmejo navodila, če jih poda lutka. Nataknite Ginga na roko in recite s smešnim glasom: »Otroci, ste pripravljeni? Čas je za…«.

Avtorica: Nina Korošec, mag. spec. in reh. ped, ustanoviteljica Zavoda To sem jaz