PECS in naši začetki (izkušnja mame)

Posted on

PECS (Picture Exchange Communication System) je sistem komunikacije, ki ga uporabljajo posamezniki s težavami v komunikaciji, kot na primer otroci z avtizmom ali drugimi motnjami v razvoju. Sistem temelji na uporabi slik za izražanje želja, potreb in misli.

Osnovna ideja PECS-a je, da posameznik uporablja slike ali simbole za komuniciranje, namesto besed. Začne se s preprostimi izmenjavami slik med posameznikom in komunikacijskim partnerjem, nato pa se sistem postopoma razvija v bolj kompleksno komunikacijo. Cilj je, da posameznik preko slik pokaže, kaj želi ali potrebuje.

PECS je strukturiran sistem, ki se ga uči korak za korakom. Uporabniki začnejo s preprostimi izmenjavami slik za osnovne potrebe, kot so hrana ali igrače, in nato postopoma napredujejo k bolj kompleksnim oblikam komunikacije, kot so združevanje slik za sestavljanje stavkov.

Ključna prednost PECS-a je v tem, da omogoča posameznikom, ki imajo težave z govorom, alternativno sredstvo za izražanje svojih želja in potreb ter s tem izboljšuje kakovost njihove komunikacije.

Naši začetku (izkušnja mame Urške)

Začeli smo z uporabo medvedka, ki je bil takrat Nejčeva najljubša igrača. Namerno sem ga skrila (ustvarila umetno situacijo). Ko sem opazila, da Nejc išče medvedka, sem ga najprej prijela za roko in ga usmerila proti sliki medvedka. Nato sem prijela še njegov prst ter ga usmerila, da je s prstom pokazal na sliko medvedka, ob tem pa sem izrazila besedo “medvedek” kot dodatno glasovno podporo. Ko sva ta korak zaključila, je Nejc končno dobil želeni predmet v roke.

Sčasoma je Nejc samostojno prinašal slike predmetov ali dejavnosti, ki jih je želel, brez mojega usmerjanja z roko. Dodali smo še sliko s napisom “želim” (na primer, “želim sok”). Te slike sva pritrdila na komunikacijsko tablico ali trak. Ko je Nejc osvojil komunikacijo z enim predmetom, sva postopoma vključevala tudi glagole, osebe, kraje, pridevnike in druge elemente.

Komunikacijska tablica za tvorjenje stavkov.

Bistvo PECS-a:

  • Otrok izraža svoje želje in potrebe na neverbalen način z izmenjavo slik za predmete ali aktivnosti, ki jih slike prikazujejo.
Komunikacijska mapa s simboli.

Potek uporabe PECS-a:

  • Začnemo s sliko, na kateri je predmet ali aktivnost, ki otroka motivira.
  • Pripravimo slike najljubših predmetov, aktivnosti, hrane, itd., ki jih plastificiramo in pripnemo na veliko magnetno tablo ali v PECS knjigo.
  • Izmenjava: Otrok izroči osebi sliko (npr. »žogo«), ki mu jo nato zamenja s predmetom (v tem primeru »žogo«).

Pomembno je, da:

  • ustvarjamo umetne situacije – skrijemo otrokove najljubše predmete izven dosega in vida, s čimer spodbudimo otroka, da izrazi željo po določenem predmetu s pomočjo slike.
  • izvajamo več izmenjav / ponovitev dnevno, pri čemer začnemo z enim predmetom in postopoma dodajamo več predmetov.
  • da ne obupamo!
Nejc in njegov oče pri aktivnosti.

PECS nam je sprva omogočil neverbalno komunikacijo, ki se je postopoma razvila v verbalno izmenjavo. Sistem je imel ključen vpliv na kakovost življenja in odnos z Nejcem. Priporočljivo je, da nas uporabo PECS-a nauči usposobljena oseba, pri čemer starši in otrok postopoma pridobivamo veščine v več fazah.

PECS naj bi uporabljali vsi, ki smo v tesnem stiku z otrokom, torej oba starša, vzgojitelji, učitelji in drugi, saj le s skupnimi prizadevanji lahko zagotovimo celostno podporo otrokovemu razvoju in komunikacijskim veščinam.

Avtorica: Urška Lavrih (IG:mami_od_nejca)

Vpliv glasbe na govorno-jezikovni razvoj

Posted on

Glasba nas spremlja vse življenje. Otrok se z glasbo sreča še preden se sploh rodi. Mamino petje in poslušanje glasbe imata velik vpliv na njegov razvoj. Otrok sliši in prepozna mamin glas že od sedmega meseca nosečnosti dalje in ga prepozna tudi, ko se rodi. Pa ne samo to – otrok prepozna tudi melodije, ki mu jih je mama pela, ko je bil še v trebuščku.

Ko otrok odrašča, glasba na različne načine vpliva na njegov celostni razvoj – čustveni, kognitivni, moralni in socialni, celo motorični. Pomaga pri oblikovanju pozitivne samopodobe, spodbuja otrokovo domišljijo, ustvarjalnost, socialne spretnosti, povečuje motivacijo, pozornost in spomin ter posledično vpliva tudi na uspešnost usvajanja različnih šolskih veščin (npr. branje in pisanje).

Vključevanje glasbe v logopedsko terapijo je primerno. (GingoTalk)

Različne raziskave dokazujejo, da ima glasba pozitiven učinek na različne nivoje govorno-jezikovnega razvoja. Še posebej vpliva na:

  • povečanje obsega verbalnega spomina,
  • razvijanje sposobnosti poslušanja,
  • povečanje besedišča,
  • razvoj fonološkega zavedanja.

S petjem pesmic se otrok na zabaven način uri v različnih jezikovnih spretnostih:

  1. Natančno artikuliranje glasov in besed znotraj pesmi spodbuja pravilno izgovorjavo.
  2. Večkratno ponavljanje verzov in refrenov pesmi vpliva na razvoj sposobnosti slušne percepcije, spomina, priklica in obnovitve besed.
  3. Petje z odmevom (ponavljanje fraze pesmi za nami) pomaga pri razvoju slušne percepcije, imitacije zvokov in širjenju besedišča.
  4. Petje z vstavljanjem (vstavljanje posameznih besed na koncu kitice) pripomore k razvoju fonološkega zavedanja.
  5. Petje v skupini spodbuja socializacijske sposobnosti, ki so prav tako zelo pomemben element komunikacije.
  6. Druge glasbene dejavnosti (npr. poslušanje glasbe, ritmične igre, igranje na inštrumente) razvijajo otrokov melodični in ritmični posluh, kar pripomore k fonološkemu in fonemičnemu ozaveščanju v lastnem jeziku.

Zaradi pozitivnih učinkov glasbe na govorno-jezikovni razvoj je le-ta lahko vključena v terapijo govorno-jezikovnih motenj. Najpogosteje se jo poslužuje pri obravnavi oseb z glasovnimi motnjami, artikulacijskimi motnjami, apraksijo, dizartrijo, jecljanjem, fonološkimi motnjami, afazijo, zakasnelim govornim razvojem, disleksijo in motnjami avtističnega spektra. Strokovnjaki jo priporočajo tudi pri osebah:

  • s slušnim tipom učenja in tistih, ki so bolj dovzetni za zvoke in glasbo,
  • s fizično neučinkovitostjo ali omejeno mobilnostjo,
  • z omejeno kognitivno zmožnostjo,
  • ki ne morejo izražati misli, občutij, idej,
  • ki imajo težave pri medosebnih stikih,
  • z nizko samopodobo in majhno samozavestjo.

Viri in literatura:

Gaberc, B. (2019) Spodbujanje razvoja fonološkega zavedanja s pomočjo glasbenih dejavnosti po Edgarju Willemsu. Magistrsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Rupnik, M. (2011). Uspešnost vključevanja in vrste glasbenih aktivnosti v terapiji govorno-jezikovnih komunikacijskih motenj. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Avtorica: Anja Tkalec, logopedinja

Dvojezičnost z vidika govorno-jezikovnega razvoja

Posted on

Dvojezičnost je jezikovna zmožnost, ki osebi omogoča, da v večini govornih položajev nemoteno uporablja dva jezika in prehaja iz enega v drugega. V preteklosti dvojezičnosti niso bili naklonjeni, menili so, da dvojezični otroci dosegajo nižjo raven govora kot enojezični in da dvojezičnost negativno učinkuje na razvoj drugih spoznavnih sposobnosti, zlasti inteligentnosti.

Danes temu ni več tako. Strokovnjaki poudarjajo, da učenje drugega jezika ne upočasni ali zaustavi kognitivnega ali lingvističnega razvoja. Ravno nasprotno, zgodnje usvajanje drugega jezika in učenje tujega jezika prinaša številne prednosti:

  • pozitivno vpliva na govorni razvoj,
  • pospešuje miselne procese in spodbuja divergentno mišljenje,
  • zvišuje zmožnost jezikovne analize,
  • učinkuje na otrokovo metajezikovno zavedanje,
  • spodbuja razvoj socialne kognicije,
  • vpliva na bolj pozitivno pojmovanje samega sebe,
  • omogoči lažje in hitrejše učenje dodatnih jezikov,
  • omogoča več stikov z drugimi ljudmi in njihovimi kulturami,
  • pozitivno vpliva na uspešnost v šoli.

Poznamo dve vrsti dvojezičnosti – vzporedno (simultano) in  zaporedno (sekvencionalno). O prvi govorimo, ko otrok oba jezika usvaja v obdobju najintenzivnejšega razvoja govora, tj. do tretjega leta starosti. Zaporedna dvojezičnost pa pomeni, da se otrok drugega jezika uči, ko je prvega že delno usvojil.  

Če želimo, da bo otrok drugi jezik kar najbolje obvladal, je pomembno, da je z njim v stiku čimbolj zgodaj. Malčki in otroci lahko jezik namreč usvojijo brez tujega naglasa, kasneje pa to ni več mogoče. Poleg pravilne izgovorjave pa čim zgodnejši stik z jezikom vpliva tudi na uspešnejše usvajanje skladnje, besednega zaklada in slušnega razumevanja.

Terapija z otrokom (GingoTalk in LogoPetka)

Običajno je, da v začetku prihaja do mešanja obeh jezikov. Otroci tvorijo kratke stavke, v katerih uporabijo besede iz obeh jezikov. Med drugim in tretjim letom se postopno začne ločevanje obeh jezikov., vendar pa jezikovna sistema obeh jezikov še vedno vplivata drug na drugega. Otroci torej razlikujejo med besediščem enega in drugega jezika, ne ločijo pa še slovničnih pravil. Ko usvojijo tudi slovnična pravila obeh jezikov, so običajno sposobni preklapljati med jezikoma, glede na to, kje so in s kom se pogovarjajo.

Zanimiva dejstva o dvojezičnosti in večjezičnosti:

  • Dojenčki do približno 8. meseca starosti so zmožni razlikovati glasove vseh svetovnih jezikov in se naučiti katerikoli glas in jezik na svetu. Po tem obdobju pa postanejo občutljivi zgolj za glasove, ki se pojavljajo v njegovem okolju. Če imajo v svojem okolju v tem času dva jezika, postanejo občutljivi na glasove obeh jezikov in jih brez težav usvojijo.
  • Če je dojenček od rojstva izpostavljen dvema jezikoma, je razlike med jezikoma možno opaziti že pred pojavom prve besede, v času bebljanja.
  • Najmanj polovica svetovnega prebivalstva je dvojezična ali večjezična.
  • Dvojezičnost upočasni razvoj demence in drugih starostno povezanih bolezni za 4 do 5 let.
  • Znakovni jezik je prvi jezik  gluhih. Osebe, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku in hkrati uporabljajo besedno slovenščino, so dvojezične.

Viri in literatura:

Marjanovič Umek, L., Kranjc S., Fekonja, U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje. Domžale: Izolit.

Dvojezičnost v logopediji (Povzetek predavanj iz Belgije in literature iz Slovenije). (2018). Pridobljeno s: https://ssdlogs.splet.arnes.si/2018/11/28/dvojezicnost-v-logopediji-povzetek-predavanj-iz-belgije-in-literature-iz-slovenije-trost-2018/

Podatki o jezikih. (b. d.). Pridobljeno s: https://edl.ecml.at/Facts/LanguageFacts/tabid/1859/language/sl-SI/Default.aspx

Splošno o bilingvizmu. (2020). Pridobljeno s: https://sfu-ljubljana.si/sl/blog/splosno-o-bilingvizmu

Avtorica: Anja Tkalec, logopedinja

Ideje za utrjevanje pravilne izgovorjave glasov

Posted on

Ko se otrok nauči pravilne izgovorjave glasu, proces učenja še zdaleč ni zaključen. Potrebno je ogromno vaje in ponovitev, da bo otrok naučen glas pravilno izgovarjal ne le med vajo, temveč tudi v spontanem govoru. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj idej, kako skozi igro utrjevati naučeno pravilno izgovorjavo glasov.

PRIMERI IGER:

  • Igre s kocko

Ustvarite čisto svojo igro s kocko (kot npr. Človek ne jezi se) tako, da vanjo vključite sličice z izbranim glasom. Ideje za igre in že pripravljene igre za posamezne glasove najdete v gradivu Igram se z glasovi.

  • Spomin, Tombola ali Črni Peter

S sličicami, ki vsebujejo izbran glas, ustvarite Spomin, Tombolo ali Črnega Petra in se igrajte z otrokom. Med igro otroka spodbujajte, da sličice poimenuje.

  • Ribolov

Na sličice, ki vsebujejo izbran glas pritrdite sponke, otrok pa naj jih z magnetom ulovi. Otrok naj vsako ujeto sličico poimenuje.

  • Branje slikopisov

Obkrožite besede, ki vsebujejo izbran glas. Pri branju sličic iz slikopisa, naj bo otrok posebej pozoren na pravilno izgovorjavo tarčnega glasu. Ne pozabite pobrskati med gradivi na spletni strani, kjer boste našli tudi nekaj Gingovih slikopisov.

  • Smešni stavki

Poiščite sličice, k prikazujejo osebe dejanja in predmete. Otrok izbere tri sličice in jih poveže v stavek. Bolj nesmiseln bo stavek, bolj smešno in zabavno bo.

V vse igre lahko vključite Gingo lutko, ki bo otrokom gotovo odlična motivacija. Otrok bo tako še bolj sproščen in se bo še bolj zabaval, njegov interes za učenje pa bo še večji.

Lutka Gingo uči otroka pravilne izgovorjave (GingoTalk).

Na kakšen način v igro vključiti Ginga?

  • Gingo naj služi kot vizualna opora pri utrjevanju glasov. Če vadite npr. glas /l/, pokažite, kako jezik dvigne Gingo. To bo otroka spomnilo, da mora jezik dvigniti tudi sam.
  • Gingo naj sodeluje v igrah. Tako kot otrok, naj tudi on izgovarja besede. Otrok naj posluša, ali bo Gingo besedo izgovoril pravilno. Če se Gingo zmoti, naj otrok pove, kako se besedo izgovori pravilno.
  • Priredite tekmovanje med otrokom in Gingom. Oba naj zbirata žetončke ob pravilno izgovorjeni besedi. Kdor zbere več žetončkov, zmaga.
  • Gingo naj otroka spodbuja, ga pohvali, ga med igro tudi pozabava.

Ogromno nasvetov, vaj in idej za urjenje pravilne izgovorjave posameznih glasov lahko najdete tudi v knjigi Gingo v deželi besed. V knjigi je zbranih več zgodb. Posamezna zgodba je prirejena za prepoznavanje, pridobivanje ali urjenje določenega glasu. Ker so zgodbe kratke in pogosto rimane, si jih otrok hitro zapomni in jih lahko tudi sam pripoveduje oz. recitira ter s tem uri pravilno izgovorjavo glasov.

Avtorica: Anja Tkalec, logopedinja

Nadomestna in dopolnilna komunikacija: Kako koristi otrokom s posebnimi potrebami?

Posted on

Komunikacija je ključna veščina, ki omogoča ljudem povezovanje in izražanje svojih želja, potreb in čustev. Vendar pa za otroke s posebnimi potrebami, ki morda težje ali sploh ne morejo uporabljati verbalne komunikacije, to ni vedno preprosto. V takih primerih postane nadomestna in dopolnilna komunikacija neprecenljivo orodje.

Komunikacija s pomočjo »nadomestne komunikacije« je način, ki nadomešča verbalno komunikacijo z drugimi sredstvi. To lahko vključuje uporabo gest, simbolov, piktogramov ali elektronskih komunikatorjev. Otroci, ki ne morejo govoriti ali imajo omejeno sposobnost govora, se učijo uporabljati te alternative za izražanje svojih misli in želja.

»Dopolnilna komunikacija« pa dopolnjuje verbalno komunikacijo z dodatnimi orodji. To vključuje znakovni jezik, besedilne sporočilne aplikacije, tablice z govorno izhodnostjo in druge tehnološke pripomočke. Ta oblika komunikacije je še posebej pomembna za otroke s težavami pri izgovarjavi besed ali razumevanju jezika.

NDK je kratica za nadomestno in dopolnilno komunikacijo. (vir slike: Društvo logopedov Slovenije – Sekcija za NDK / PINK)

Kako nadomestna in dopolnilna komunikacija koristita otrokom s posebnimi potrebami?

1. Izboljšanje komunikacijskih sposobnosti: Te metode omogočajo otrokom, da izrazijo svoje potrebe, želje, občutke in mnenja, kar povečuje njihovo samozavest in sposobnost izražanja.

2. Krepitev socialnih veščin: Otroci se učijo bolje vključevati v interakcije s svojimi vrstniki in odraslimi ter razvijajo odnose.

3. Vzpostavljanje mostov do učenja: Dostop do komunikacije omogoča otrokom s posebnimi potrebami boljše vključevanje v izobraževalni proces in razvoj kognitivnih sposobnosti.

4. Povečanje samostojnosti: Z nadomestno in dopolnilno komunikacijo lahko otroci bolj samostojno obvladujejo vsakdanje naloge.

5. Zmanjšanje frustracije: Te metode pomagajo zmanjšati stres in frustracijo, ki lahko nastane zaradi nezmožnosti verbalne komunikacije.

Nadomestna in dopolnilna komunikacija je edinstvena in prilagodljiva za vsakega otroka. Pomembno je, da se starši, učitelji in terapevti posvetujejo z otrokom in strokovnjaki za komunikacijo (npr. logopedom) ter razvijejo pristop, ki najbolje ustreza potrebam in sposobnostim otroka. S temi orodji se odpira svet komunikacije za otroke s posebnimi potrebami, kar jim omogoča bolj izpolnjeno življenje in boljše povezovanje z okolico.

Igra kot orodje za učenje

Posted on

Kadar se skupaj z otrokom igrate, celostno pozitivno vplivate na otrokov razvoj – tako gibalno kot tudi kognitivno. Igra je namreč otrokovo glavno orodje za učenje novih spretnosti in znanj.

Preko samostojne, proste, usmerjene in skupne igre otrok razvija tudi govor, jezik, komunikacijo, mišljenje, domišljijo.

Primer: IGRA Z LUTKO

IDEJE ZA RAZVOJ GOVORA IN JEZIKA

  • Interaktivna Komunikacija

Lutka omogoča otrokom, da se vključijo v interaktivne dialoge. Otroci bodo z navdušenjem sodelovali in odgovarjali na vprašanja in pobude lutke, kar spodbuja izražanje misli, občutkov ter razvoj besednega zaklada.

  • Pesmice in zgodbe

Z lutko pojemo in si izmišljujemo zgodbe, ki spodbujajo otroke k posnemanju zvokov, intonacij in ritma.  To je odličen način, kako razvijati fonološko zavedanje in izboljšati izgovarjavo besed.

  • Samozavest in samostojnost

Lutka otrokom omogoča, da prevzamejo vodilno vlogo v igri. To krepi njihovo samozavest, samostojnost ter občutek, da so sposobni vplivati na dogajanje okoli sebe.

  • Kognitivni razvoj

Igra z lutko naj vključuje aktivnosti in izzive, ki spodbujajo razmišljanje, reševanje problemov ter razumevanje vzročno-posledičnih povezav. Otroci se bodo med igro zabavali in obenem krepili svoje kognitivne sposobnosti.

»Če se otroku vsakodnevno pridružite v igri, s tem pozitivno vplivate tudi na njegov razvoj govora.«

MULTISENZORNO UČENJE

Igra z lutko združuje spodbude preko vizualnih, slušnih in taktilnih kanalov – vključuje (po)govor, poslušanje, slušno razumevanje ter motorične spretnosti. To pomeni, da se otrok razvija na več in preko več področjih hkrati, kar je ključno za celovit razvoj.

Deklici se igrata z igro Klepetajmo! Lutka Gingo in kartice za motoriko govoril (GingoTalk)

UČENJE IZREKE GLASOV

Z lutko Gingo v igri Klepetajmo! otrokom ponudite zabaven način učenja, ki se zdi kot igra, vendar obenem bogati njihov razvoj govora in jezika.

Ker ima lutka premična usta, jezik in ustnice, otroku lahko natančno pokažemo tudi pravilno izreko in položaj govoril pri določenih glasovih.

Naj bo igra – tudi preko lutke- spremljevalec otrokovih prigod in potovanj v svet besed in učenja govora!

LUTKO GINGO v igri KLEPETAJMO! najdete TUKAJ.

Brezplačne LOGOPEDSKE VAJE najdete na: YouTube kanalu GingoTalk

Gingo v šoli ali kako uporabiti lutko v razredu

Posted on
Gingo v šoli ali kako uporabiti lutko v razredu

»Lutka že dolgo ni več le sredstvo za pripravo predstav in motivacijo pri pouku, vedno bolj postaja magična moč v rokah učitelja in spodbuja kognitivni, socialni in čustveni razvoj« (Korošec, 2002, str. 31).

Ravno ta magična moč učitelja ali starša pa lahko postane tudi lutka Gingo, ki sem jo uporabila tudi sama v drugem razredu osnovne šole.

Lutka Gingo je odlično terapevtsko sredstvo, ki otrokom pomaga, da lažje povedo, kaj čutijo, mislijo in doživljajo. Z njo se otroci lažje pogovorijo, saj se počutijo manj ogrožene, manj jih je strah kot takrat, ko neposredno govorijo z osebo, predvsem odraslo osebo. (Mirtič, 2017). V razredu je Gingo postal del njih, njihov sošolec. Nekdo, ki jih posluša, jih razume, ima podobne težave. Nekdo, ki mu lahko zaupajo. Čeprav sem lutko držala jaz kot učiteljica, je bilo opazno, da pogovor z lutko teče drugače kot direktno z mano, ki konec koncev v razredu predstavljam tudi avtoriteto, kar pa Gingo ni predstavljal (Korošec, 2002).

V razredu je Ginga možno uporabiti na različne načine. V nadaljevanju bom predstavila nekaj dejavnosti, kako smo ga uporabili mi.

Kako Ginga uporabiti pri šolski otrocih?

  • V pogovoru o čustvih. V našem razredu je imel Gingo prav posebno vlogo, in sicer je vsak dan ob koncu dneva vsakega učenca vprašal preprosto, a težko vprašanje, kako je.

Dejavnost je pri nas postala pomemben del rutine, ki je učencem pomagala pri čustvenem (zavedanje čustev, izražanje čustev, obvladovanje čustev ipd.) in socialnem razvoju.

Potek dejavnosti:

Najprej smo v razredu spoznali čustva. Vsak dan ali določene dneve smo nekaj minut namenili spoznavanju posameznih čustev (veselje, jeza, žalost, biti pomirjen, navdušenost, zaskrbljenost itd.). Pogovorili smo se o tem, kako se ob posameznem čustvu počutimo, v katerem delu telesa ga čutimo, kaj razmišljamo, ko čutimo določeno čustvo, kdaj ga čutimo, ali je dobro, da se dlje časa tako počutimo, kaj lahko naredimo, da se bomo počutili bolje, kaj so dobre lastnosti posameznega čustva. Pri pogovoru si lahko pomagamo z različnimi knjigami, ustvarjalnimi dejavnostmi, slikami ali fotografijami oseb, ki izražajo različna čustva, glasbo, obrisom človeškega telesa, na katerem učenci označijo, kje čutijo določeno čustvo, plakati ipd.

Ko smo čustva spoznali, sem vpeljala dejavnost, da so se učenci ob koncu dneva postavili v kolono, v kateri je Gingo vsakega vprašal, kako je. Učenec je moral nato povedati eno ali več čustev glede na svoje počutje v danem trenutku. Včasih so povedali tudi, zakaj se tako počutijo. Edino pravilo je bilo, da ne reče zgolj v redu. Če je imel otrok pri tem težave, sem mu sama za pomoč naštela nekaj čustev. Če ni želel povedati Gingu, pa je v razredu visel tudi plakat z »emotikoni«, na katerem je učenec označil svoje počutje.

Dejavnost lahko izvajamo tudi na začetku dneva in tako tudi sami dobimo vpogled v otrokovo doživljanje dneva (pred poukom in po pouku).

  • Kot motivacijo za delo. Gingo je učence pogosto obiskal na začetku ure, se z njimi pošalil in napovedal, kaj jih tisto uro čaka, kaj se bodo učili in kaj so cilji določene ure.

Ginga lahko postavimo na vidno mesto in tako učence spremlja pri delu oz. pri različnih dejavnostih.

Lahko naredimo tudi razredno gledališče, pri katerem Gingo postane gledalec, ki z zanimanjem spremlja nastope učencev, prav tako pa ga lahko učenci vključijo v svoje točke. V našem razredu so učenke sestavile Gingo ples in pesem, v kateri so predstavile, kaj jim pomeni lutka.

  • Za predstavitev dejavnosti/urnika. Gingo je na začetku dneva predstavil urnik dejavnosti, ki bodo učence čakale tisti dan. Pri predstavitvi pa si lahko pomaga tudi z vizualno podporo, ki jo sproti pritrjuje na vidno mesto.
Gingo v šoli (vir slike: Alja Vintar)
  • Za ponazoritev ustrezne glasnosti v razredu, t. i. GLASOMETER. Z učenci smo se dogovorili za znake, ki jih bo Gingo ob določeni glasnosti pokazal s telesom.

Primer:

Preglasno delo: Gingo si maši ušesa.

Vsakdanji glas: Gingo stoji.

Tihi glas: Gingo sedi.

Tišina: Gingo leži.

Skozi zgornje dejavnosti je razvidno, da je Gingo pri nas predstavljal dopolnilo ali popestritev rednega pouka. Predstavljal pa je tudi pomemben del osebnega razvoja učencev. Gingu so učenci lažje zaupali svoje notranje doživljanje. Na začetku leta je bilo sicer težje, vendar so se iz dneva v dan začeli bolj odpirati in Gingu povedali tudi tiste male skrivnosti, ki jih drugače ne bi. Pogosto se je zgodilo, da ko je učenec Gingu povedal, da je npr. žalosten in zakaj, je prejel podporo drugih sošolcev, ki so slišali njegove besede, npr. so rekli, da so tudi sami to doživeli ali pa so učenca preprosto objeli.

Alja Vintar,

mag. prof. poučevanja na razredni stopnji

Viri in literatura:

Korošec, H. (2002). Neverbalna komunikacija in lutka. V: Korošec, H., Majaron, E. (ur.). Lutka iz vrtca v šolo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Mirtič, Š. (2017). Uporaba lutke v različnih starostnih skupinah otrok v vrtcu. Diplomsko delo. Pridobljeno na: http://pefprints.pef.uni-lj.si/4407/1/DIPLOMSKO_DELO_%C5%A0pela_Mirti%C4%8D.pdf

Dihanje skozi nos – zakaj NE na usta?

Posted on
Dihanje skozi nos - zakaj NE na usta?

Dihanje je ena najpomembnejših življenjskih funkcij, o kateri ne razmišljamo prav pogosto, saj večino časa poteka nezavedno in jo smatramo kot nekaj samoumevnega. Vendar pa način dihanja pomembno vpliva na različna področja, tudi na razvoj govora in jezika, ter s tem kroji kvaliteto življenja.

Pravilno dihanje

Pravilno dihanje je dihanje skozi nos. Ob tem so usta praviloma zaprta, jezik pa prislonjen na nebo tik za zgornjimi zobmi. Mišice jezika pritiskajo na zgornjo čeljust od spodaj in na alveolarni greben od znotraj, zaradi česar se čeljust in posledično celotna ustna in nosna votlina razvijajo pravilno. Poleg tega se pri dihanju skozi nos zrak navlaži, očisti in segreje, zaradi česar je ta bolj primeren, da vstopi v občutljiva pljuča.

Dihanje skozi nos torej ni le bolj priporočljivo, ampak nujno potrebno za skladen razvoj obraza, čeljusti, zob, dihal ter je osnova za pravilno telesno držo. Poleg estetske funkcije dihanje skozi nos vpliva na celotno telo, organe in organske sisteme. Zavedati se moramo, da lahko dolgotrajno dihanje skozi usta  škodljivo vpliva na zdravje in pusti trajne posledice.

Vzroki za pojav dihanja skozi usta

Vzroke za pojav dihanja skozi usta največkrat najdemo v našem okolju in navadah, redkeje so organskega izvora. Pogosto je težko določiti, zakaj se pri otroku pojavi dihanje skozi usta. Običajno je vzrokov več in se med seboj prepletajo:

  • prekratka podjezična vez,
  • naporen in travmatičen porod,
  • krajši čas dojenja,
  • predolga uporaba stekleničke za hranjenje in dude, sesanje palca,
  • predolgo ponujanje pasirane hrane, premalo ponujanja trde hrane,
  • dihanje staršev skozi usta, kar otroci posnemajo,
  • stres,
  • toksini v okolju (prisotni v času nosečnosti ali zgodnjega razvoja), ki spodbujajo nastanek respiratornih okužb in alergij ter s tem dihanje skozi usta.

Posledice dihanja na usta

Nepravilno dihanje vpliva na kvaliteto življenja z več vidikov:

  • slabše spanje ponoči (spalne apneje, smrčanje, škrtanje, močenje postelje) in utrujenost podnevi, kar vpliva na slabše razpoloženje, razdražljivost, težjo koncentracijo v šoli, zmanjšajo se tudi kognitivne sposobnosti,
  • pogostejša vnetja žrela, mandljev, srednjega ušesa,
  • glavoboli,
  • drugačen razvoj lobanjskih kosti (za otroke, ki dihajo skozi usta je značilen razvoj ozkega in dolgega obraza, nepravilno izrasli zobje, visoko nebo, vidne dlesni ob nasmehu),
  • težave na področju razvoja govora in jezika,
  • povečana možnost za nastanek kariesa (bolj suha usta in drugačen pH sline),
  • slabši vid (astigmatizem in kratkovidnost),
  • spremembe v delovanju medenice, kolen, kolkov in stopal,
  • vodi lahko v anksioznost in celo depresijo.

Vpliv dihanja skozi usta na razvoj govora

Zaradi drugače razvitih obraznih kosti imajo otroci, ki dihajo skozi usta, pogosteje težave s pravilno izgovorjavo določenih glasov. Najpogosteje se težave odražajo pri izgovorjavi sičnikov, šumnikov in tudi nekaterih drugih glasov, ki so tvorjeni spredaj v ustni votlini, saj zaradi nepravilne oblike obraza in nepravilno izraslih zob, jeziček med govorom uhaja med zobe. Govorimo o medzobni izgovorjavi.

Ker dihanje skozi usta vpliva tudi na pogostejša vnetja ušes, je potrebno biti pri razvoju govora in jezika pozoren tudi na ta vidik. Vnetja namreč lahko otežujejo zaznavanje glasov jezika, kar onemogoča učenje pravilne izgovorjave, hkrati pa vpliva tudi na razvoj fonološkega zavedanja, ki je ključno v procesu začetnega opismenjevanja – vpliva na učenje branja in pisanja in ima velik vpliv na kasnejši uspeh v šoli.

Kaj lahko storimo?

Ključno je, da se zavedamo pomembnosti dihanja skozi nos, smo na način dihanja pozorni in ob zaznani napačni obliki dihanja čimprej ukrepamo ter tako preprečimo nadaljnje škodljive posledice. Smiselno se je posvetovati z ustreznimi strokovnjaki (npr. s holističnimi zobozdravniki in ustnimi higieniki, pedontologi, ortodonti, pediatri, otroinolaringologi, logopedi, kraniosakralni terapevti …), ki bodo pomagali poiskati vzrok neustreznega dihanja in znali svetovati.

Avtorica: Anja Tkalec, logopedinja

Viri in literatura:

Ali vaš otrok diha skozi usta? (b. d.). Pridobljeno s https://veva.si/ali-vas-otrok-diha-skozi-usta/

Mouth breathing negatively affects children’s smile, teeth, face and airways. (14. 8. 2012). Pridobljeno s https://www.consciousbreathing.com/articles/mouth-breathing-negatively-affect-childrens-smile-teeth-face-airways/

S. F. Hitos, R. Arakaki, D. Solé, L. L. M. Weckx. (2013). Oral breathing and speech disorders in children. Jornal de Pediatria, 89(4), 361-365. https://doi.org/10.1016/j.jped.2012.12.007

Vzroki in posledice dihanja skozi usta. (b. d.). Pridobljeno s https://www.vadbenaklinika.si/vzroki-in-posledice-dihanja-skozi-usta/

Slušna pozornost

Posted on

Za trdno in varno hišo, ki bo kos različnim vremenskim vplivom in zobu časa, so nujno potrebni dobro zgrajeni in trdni temelji. Podobno kot v gradbeništvu pa je tudi pri razvoju govora in jezika. Če želimo, da bo otrokov govorno-jezikovni razvoj uspešen, le-ta potrebuje trdno osnovo, ki jo predstavlja ustrezno razvita SLUŠNA POZORNOST.

Razvoj slušne pozornosti se začne že zelo zgodaj. Že dojenček posluša in je pozoren na različne zvoke in glasove, se nanje odziva, jih posnema in se s tem uči.

Sposobnost, da se otrok osredotoči na določen zvok, imenujemo SLUŠNA POZORNOST.

Ustrezno razvita slušna pozornost otroku omogoča sprejemanje in razumevanje besednih sporočil, učenje glasov in jezikovnih pravil, kasneje pa predstavlja tudi osnovo za razvoj fonološkega zavedanja in drugih veščin, ki so nujne za učenje branja in pisanja. Dokazano je, da razvoj slušne pozornosti v predšolskem obdobju vpliva na poznejši učni uspeh otroka v šoli.

Ker so slušni vtisi kratkotrajni, mora otrok izrečene besede obdržati v spominu, nato pa jih povezati s pomenom in se nanje primerno odzvati, kar je zelo zahtevna naloga. Strokovnjaki ugotavljajo, da je slušna pozornost pri otrocih v današnjem času pogosto slabo razvita, na kar delno vpliva velika izpostavljenost elektronskim napravam. Otrok ima šibko slušno pozornost, kadar ne zmore poslušati dovolj dolgo in dovolj zbrano. Otroka s slabšo slušno pozornostjo lahko prepoznamo po nekaterih zunanjih znakih: otrok je nemiren, se preseda, odide stran, se zaposli s kakšno drugo aktivnostjo, moti druge otroke …

Foto: Arhiv GingoTalk

Odrasli lahko spodbujamo otrokovo slušno pozornost na različne načine:

  • Preden se z otrokom pričnemo pogovarjati, pridobimo njegovo pozornost tako, da se spustimo na njegovo fizično raven in ga pokličemo po imenu.
  • Med pogovorom z otrokom vzpostavimo očesni stik.
  • Ko se z otrokom pogovarjamo, omejimo število dražljajev v okolju (npr. ugasnemo televizor ali radio).
  • Navodila prilagodimo otrokovi starosti (malčkom do drugega leta dajemo le enodelna navodila, kasneje pa lahko tudi sestavljena).
  • Ko otrok govori, ga ne prekinjamo, zraven ne počnemo drugih stvari ter mu jasno pokažemo, da ga poslušamo (npr. s kimanjem, komentiranjem povedanega).

V nadaljevanju je predstavljenih še nekaj aktivnosti, s katerimi lahko krepimo razvoj otrokove slušne pozornosti.

1.POSLUŠANJE ZVOKOV OKOLJA

Na poslušanje zvokov okolja lahko navajate že zelo majhnega otroka in s tem razvijate njegovo slušno pozornost. Odpravite se lahko na sprehod v mesto ali gozd, ali pa zvoke poslušate kar doma. S tem bo otrok spoznal in usmeril pozornost na različne zvoke. Sprva mu izvor zvoka pokažite in ubesedite vi, kasneje pa počakajte, da otrok sam zazna in pove ali opiše, kaj sliši.

2. ZAPOMNITEV RITMA

Zaploskajte ritem, nato pa naj ga za vami ponovi otrok. Začnite s preprostimi ritmičnimi vzorci (npr. le dva kratka ploska), pri katerih bo otrok uspešen, šele nato pa nadaljujte z nekoliko daljšimi in težjimi. Da bo igra zabavnejša, lahko uporabite različne inštrumente (boben, palčke).

3. POZORNO POSLUŠANJE ZGODBE

Izberite zgodbo, ki jo otrok dobro pozna. Ob branju namerno spremenite del besedila (npr. »Rdeča Kapica je  šla na obisk k svojemu dedku. V gozdu je srečala velikega petelina.«). Otrokova naloga je, da pozorno sledi zgodbi in zazna napako (ob napaki npr. dvigne roko).

4. RISANJE PO NAVODILU

Otroku podajte natančna navodila kaj, kam in s kakšno barvo naj kaj nariše. Pred tem naredite skico končnega izdelka. Otrokovo risbo primerjajte s skico in skupaj ugotovite, kako natančno je upošteval vaša navodila.

5. VSAKODNEVNE AKTIVNOSTI

Med nakupovanjem otroku naštejte tri stvari, ki jih potrebujete, in ga zadolžite, da si jih zapomni ter jih v trgovini poišče. Če kakšno stvar pozabi, mu pomagajte z namigom.

Pri peki peciva otroku preberite recept, nato pa ga spodbudite, da poišče ustrezne sestavine.

Naštetih je le nekaj idej za spodbujanje razvoja slušne pozornosti, možnosti pa je neskončno. Bodite ustvarjalni in skušajte poiskati dejavnosti, ki bodo otroku všeč, saj bo tako zanje bolj motiviran in uspeh zato večji.

Anja Tkalec, mag.prof.logoped-surdopedagog

Viri in literatura:

Razvoj in pomen slušne pozornosti pri predšolskem otroku. (20. 9. 2017). Pridobljeno s http://gospodicnaknjiga.si/2017/09/razvoj-pomen-slusne-pozornosti-pri-predsolskem-otroku.html/.

Levc, S. (2014). Liba laca lak: kako pomagamo otroku do boljšega govora. Ljubljana: samozaložba.

Otrok ne izgovarja glasu K in G – kako naj mu pomagam?

Posted on

Poslušam malčke in slišim: »Mami mami, glej »totoš« je pojedla »toluzo«. Ali pa: »Mami, demo v dozd po dobe.« Pogosto se lahko zgodi, da malčki namreč glas /K/ zamenjujejo s /T/ in glas /G/ z /D/. Prve grlene glasove sicer pri otroku lahko slišimo že zelo zgodaj; /GGG/ slišimo že pri dojenčku, ko leži na hrbtu in s svojim oglašanjem privablja nasmešek novopečenim staršem, pa vendar je lahko kasneje za malčke izgovorjava /K/ in /G/ zahtevna.

DO KDAJ SE GLASOVA RAZVIJETA IN NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE

Običajno večina otrok omenjena glasova razvije do dopolnjenega 3. leta starosti. Če se to ne zgodi, pa glasova najpogosteje zamenjujejo za /T/ in /D/. Če otrok glas /K/ zamenja za /T/ in zveneči glas /G/ za zveneči /D/, se dogaja, da jezik ne ostaja na ustnem dnu, temveč se dvigne za zgornje zobe tik za sekalce, redko tudi med zobe. Otroci lahko sicer razvijejo tudi druge substitucije ali zamenjave, omenjena glasova lahko celo popačijo ali ju popolnoma izpuščajo; /KAPA/ postane /APA/ in /GOBA/ /OBA/. Težave so raznolike, vsekakor pa je dobro, da v kolikor to artikulacijsko motnjo opazite tudi po 3. letu, ne odlašate z obiskom logopeda.

NASTAVEK ZA GLAS K IN G

Za glas /K/ in /G/ lahko rečemo, da sta par. Zakaj? Ker je pozicija jezika in ust enaka, razlika je le v zvenečnosti, pri čemer je glas /K/ nezveneč, glas /G/ pa zveneč. Jezik položimo na ustno dno, za spodnje sprednje zobe, minimalno ga lahko tudi povlečemo nazaj, saj je cilj, da se zadnji del jezika v ustih dvigne in v zadnjem delu ustne votline naredi zaporo.

Govorne nastavke za posamezne glasove lahko prikažemo z lutko Gingo, ki ima gibljiv jezik.

Za pridobivanje glasu /K/ se poslužujemo kratkih /K-K-K/, pri čemer oponašamo kašljanje, za glas /G/ pa navadno oponašamo oglašanje race /GA GA GA/. V obeh primerih mora jezik ostati spodaj za zobmi oz. vsaj na ustnem dnu.

Pozicija jezika pri glasu K in G je enaka, z razliko, da je glas G zveneč.

Pri izgovarjanju glasu /G/ se torej za razliko od glasu /K/ aktivirajo glasilke, ki povzročajo vibracijo, ki jo lahko s pridržanjem roke na vratu tudi občutimo.

Omenjena nastavka poskušamo vpeljati v spodnje vaje.

VAJE ZA SPODBUJANJE GLASU K IN G

1.  Ogledalo

Poiščite ogledalo in se z otrokom v začetku opazujte v ogledalu. Opazujete govorila; gibanje jezika, ustnic, zob, »telovadite z jezikom«, da otrok dobi občutek, kaj pomeni dvig jezika za zgornje zobe in kaj za spodnje zobe. Jezik za spodnjimi zobmi naj otrok poskuša zadržati. Iz tega položaja vajo nadgradimo v izreko glasu.

Na logopedski terapiji logoped otroku pomaga najti pravi položaj jezika tudi s pritiskom sprednjega dela jezika navzdol. Pri tem uporabi leseno palčko, ki jo pri pregledu žrela uporabljajo tudi zdravniki ali s posebno plastično palčko z vonjem in okusom, ki je otrokom in logopedom še ljubša. Brez pomoči logopeda vam to poskušanje doma odsvetujemo. V kolikor je otrok starejši ali ocenite, da bi omenjeno uspel izvesti lahko poskuša s svojim prstom – s kazalcem potisne sprednji del jezika navzdol in aktivira grlo; izgovori kratke /K-K-K/ kot bi želel kašljati.

2. Ležanje na hrbtu

Se sprašujete, zakaj na hrbet? Kadar ležimo na hrbtu, jezik običajno pade v zadnji del ust. Zato bi moralo biti pridobivanje glasu /K/ ali /G/ med ležanjem na hrbtu lažje.

3. Grgranje vode

Grgranje je aktivnost, kjer je zadnji del jezika pravilno nameščen za glas /K/ in /G/. Če se otrok grgranja šele uči, mu grgranje demonstrirajte med kopanjem ali tuširanjem, saj takrat voda iz ust lahko škropi v vse smeri. Ponudite lonček z manjšo količino vode. Grgranje se lahko izvaja vsakodnevno, rutinsko, najlažje tudi ob večernem umivanju zob.

5. Berite knjige z veliko /K/-ji in /G/-ji

Kadar berete pravljice ali listate slikanice poskušajte otroku omogočiti večjo izpostavljenost glasovoma /K/ in /G/. Omenjena glasova bolj poudarite tako, da se tudi rahlo upočasnite.

Za usvajanje pravilne izreke glasov je pomembno, da vaje izvajamo vsak dan 5 do 10 minut. Vaje poskušamo vpeljati v vsakodnevno rutino. Ko otroku uspe pridobiti izoliran glas /K/ ali /G/, nadaljujemo v vezavo zlogov npr. KA, KO, KU, GE, GI, GA … ali ponovitve zlogov KA-KA, KO-KO, KU-KU, … GA-GA, GO-GO, GU-GU … Ko mu uspeva, poskušamo otroka naučiti nekaj ciljanih besed, ki se pričnejo na naučena glasova. Postopno širimo število besed, ki vsebujejo naučene glasove, dokler ne pridemo do stavkov. Na otroka ne pritiskamo, ampak poskušamo pridobivanje in utrjevanje glasov spodbujati preko zabavnih aktivnosti in igre.

PRIPOROČAMO

Več nasvetov, vaj in idej za spodbujanje govora in jezika tudi v naši knjigi Gingo v deželi besed. Izvajanje vsakodnevnih vaj bo še zabavnejše z lutko Gingo, ki ima gibljiv jezik in z njo dodobra pokažete nastavek posameznega glasu.

Avtorica: Petra Kavšek Vrhovec, logopedinja