PET IDEJ ZA POMOČ MALČKU PRI UČENJU JEZIKA S POMOČJO LUTKE

Posted on

Otroške igrače kot so dojenčki, punčke, lutke so odlični pripomočki, s katerimi lahko učinkovito pomagamo spodbuditi in razširiti otrokovo igro. S pomočjo animacije in igre preko ročne lutke, ki ima premična usta z jezikom, se otroci lahko še bolj intenzivno vključujejo v igro in pogovor. Predstavljamo vam pet jezikovnih konceptov in idej, kako preko lutke otroku pomagamo pri podpori in učenju jezika.

1. UČENJE DELOV TELESA

Otroku preko igre pokažemo in povemo imena za določene dele telesa. Sčasoma ga spodbujamo, da sam pokaže ali poimenuje določen del telesa ali obraza (oči, nos, usta, ušesa, roke, prsti, trebuh, noge).

2. UČENJE OBLAČIL

Otroka spodbudite, da skupaj z vami ali samostojno lutko obleče. Lahko uporabite otrokova oblačila ali obleke drugih igrač (nogavičke, hlače, majice). Otrok se ob tem uči novih pojmov, ki jih kasneje tudi ustrezno uporabi.

3. UČENJE OSNOVNIH POJMOV

Uporabite lutko z različnimi drugimi predmeti, kot so škatla, odeja, miza. Ob tem otroka učite ustreznega razumevanja in uporabe predlogov (V škatli, POD odejo, NA mizi), barv (ZELENA lutka, RDEČA odeja) in pojmov vezanih na velikost (VELIKA miza, MAJHNA škatla, VEČJA lutka).

4. UČENJE GLAGOLOV IN PRIDEVNIKOV

Lutko uporabite skupaj z drugimi otroškimi igračami ali vsakodnevnimi predmeti, kot na primer: postelja, žlica, kozarec, oblačila, hrana. V igri se otrok uči novih glagolov in pridevnikov: jesti, piti, spati, sedeti, stati, lačen, zaspan, žejen, vesel, žalosten.

5. SOCIALNE IN PRAGMATIČNE SPRETNOSTI

Otroške lutke so lahko odlično orodje za pomoč pri učenju ustreznih socialnih in pragmatičnih spretnosti. V simbolni igri, ko se z otrokom pogovarjamo in pretvarjamo, da z lutko kuhamo, jo hranimo, se igramo zdravnike ali frizerje, se otrok uči ustrezne komunikacije in smiselne uporabe jezika.

Spodbujanje jezika s pomočjo lutke
Foto Travnik

Vir: Yeh, K. (2012). Top Toys & How They Can Support Speech & Language Development http://www.playingwithwords365.com/top-toys-how-they-can-support-speech-language-development-part-two//

VAJE MOTORIKE GOVORIL KOT POMOČ PRI IZREKI

Posted on

Ali z vajami motorike govoril, ki vključujejo različne gibe jezika, ustnic, zob, čeljusti, lahko pomagamo otroku do pravilne izreke, izboljšanja govora? Strokovna mnenja so deljena. Lahko rečemo da in hkrati ne. Zakaj?

Vaje motorike govoril

Vaje, ki vključujejo negovorne aktivnosti artikulatorjev nimajo direktnega vpliva na izboljšanje govora, vendar zgolj takrat, kadar jih izvajamo samostojno. Torej zgolj kot gibanje govoril, ki se ne navezuje na govor, na izreko določenih glasov, zlogov ali besed. Kadar pa vaje osmislimo in umestimo v aktivnosti za pridobivanje določenega glasu, so uporabne, učinkovite in več kot dobrodošle. Problem je, da obstaja ogromno slikovnega materiala z omenjenimi vajami, ki pa nimajo dodatnih pojasnil in navodil, kako jih izvajati pravilno in umestiti ter uporabiti za boljši govorni razvoj. Pogosto lahko starši, vzgojitelji ali drugi strokovnjaki vaje govoril z otroki izvajajo, pa vendar ne vajo, kaj je pravzaprav njihov cilj. Zato bomo tokrat tej temi posvetili malo več pozornosti.

Igra Klepetajmo

Igra Klepetajmo! je bila razvita ravno z namenom, da logopedom, staršem, specialnim pedagogom, učiteljem in drugim strokovnjakom ponudimo kartice z vajami za motoriko govoril in natančnimi navodili, ki so napisane preko različnih pripetljajev zabavnega lika Ginga, ki skupaj z lutko otroka spodbuja, da krepi gibe in nastavlja položaje artikulatorjev, ki jih lahko povežemo v glasove. Kartice Klepetajmo! ponujajo predvsem aktivnosti in vaje, ki pomagajo pri izreki glasov, ki so v razvoju najbolj rizični za napake. To so glas L, sičniki, šumniki in R. Hkrati z uporabo lutke spodbujamo otrokov celostni razvoj, igro, govorno-jezikovno komunikacijo, povečujemo pozornost in motivacijo za učenje, idr.

Vaje motorike govoril in pridobivanje glasov z igro Klepetajmo!
Foto Travnik

Komu so vaje motorike govoril namenjene?

Vaje motorike govoril lahko preko igre izvajamo z vsemi otroki. Priporočljivo je, da so otroci starejši od treh let, saj takrat vajam že zmorejo slediti in jih lažje in bolj natančno izvajajo, hkrati pa z njimi spodbujajo predvsem tiste glasove, za katere imajo razvojno še čas in jih pred 3. letom niti ni smiselno spodbujati. Z vajami motorike govoril spodbujamo otroka, da določen gib in nato glas pravilno ali morda hitreje usvoji. Namen je torej delovati preventivno.

Kadar pa ima otrok motnjo artikulacije, kar pomeni, da ima težave z motorično izvedbo določenega glasu, je nujna obravnava pri logopedu, vaje motorike govoril na karticah Klepetajmo! pa nam skupaj z lutko pomagajo kot didaktični ali terapevtski pripomoček.

Pri motnji artikulacije ima oseba težave na enem ali več nivojev:

  • postavitev govoril glede na mesto izreke; ustnici, ustnica in zobje, dlesni, trdo nebo, mehko nebo,
  • gibanje in koordinacija govoril ter usmeritev zraka glede na način izreke; skozi nos (nosniki), skozi usta; pripora (priporniki), zapora (zaporniki), drsenje (drsnik), stanski izpih (lateral), vibracija (vibrant), povezava dveh glasov v enega (zlitniki),
  • vključevanje glasilk pri zvenečih glasovih, ki jih zato odzvanjajo,
  • drugo.

Vzroki za napačno motorično izvedbo glasov so različni ali jih je več:

  • predolga uporaba dude, stekleničke ali sesanja prsta,
  • prekratka podjezična vez, ki se kaže kot nezmožnost dviga jezika, jezična konica s celim jezikom oblikuje “srček”,
  • shiza, visoko ustno nebo, napačni griz zob ali druge anatomske posebnosti ustne votline in govoril,
  • hipotona govorila in manj spretna oralna motorika, povečana žrelnica in/ali mandlji- našteto se kaže tako, da je spodnja čeljust pogosto spuščena,ni ustničnega stika, jezik na ustnem dnu ali iz ust, dihanje na usta ali slabša kontrola sline,
  • slab govorni model,
  • dizartrija (govorna motnja kot posledica prirojene ali pridobljene možganske poškodbe),
  • govorna apraksija (težave z načrtovanjem giba, ki je potreben za motorično izvedbo glasu),
  • genetika (težave z izreko skupaj z drugimi pridruženimi motnjami),
  • drugo.

Vaje motorike govoril v povezavi z izreko glasov

Glas L se izgovori tako, da jezično konico postavimo na dlesni za zgornje zobe, zrak pa gre ob tem leteralno (ob straneh). Najpogosteje se zamenjuje z glasom J ali redkeje uvularno- zadaj iz grla. Pri redkejših motnjah, kot je otroška govorna apraksija, morda otrok glasu niti ne zamenjuje z drugimi, ampak ga preprosto ne zmore artikulirati oz. znotraj besed naredi pavzo. V vseh primerih otrok ne dviguje jezične konice na pravo mesto oz. jo pušča spodaj. Da bi otroka spodbudili k pravilni nastavitvi jezika, se poslužujemo naslednjih vaj:

  • dvigi jezika na zgornjo ustnico,
  • dvigi jezika za zgornje zobe,
  • oblizovanje zgornjih zob,
  • oblizovanje zgornje ustnice.

Ko ugotovimo, da otrok zmore ustrezen dvig in jezik zmore nastaviti na točno mesto artikulacije glasu L, ga spodbujamo k izreki glasu in vezavi v zloge, kasneje besede in stavke.

Glasovi S, Z in C se izgovorijo tako, da jezično konico potisnemo za spodnje zobe na dlesni. Glas S in Z sta pripornika, razlikujeta se v zvenu, glas C pa je zlitnik, kar pomeni, da je sestavljen iz dveh glasov /TS/. Pri izpihih sičnikov zrak potuje v sredini skozi stisnjene zobe, ki so nekoliko v nasmeh. Na karticah Klepetajmo! so vaje pihanja, ki spodbujajo otroke k ustreznim sredinskim izpihom, preko natančnih navodil in zabavnih vaj pa otroci lahko oponašajo tudi sikanje kače SSS in kapljic C-C-C, ki padajo na vročo površino.

Pihalne vaje na karticah Klepetajmo!
Foto Travnik

Glasovi Š, Ž in Č se izgovorijo tako, da je jezična konica obrnjena rahlo nazaj in navzgor. Podobno kot pri sičnikih, zrak potuje v sredini. Da bi otroka spodbudili k pravilnemu sredinskemu izpihu, se poslužujemo različnih pihalnih vaj. Da otrok nastavi pravilen položaj jezika, se igramo igro muce, ki pije mleko. Ko vidimo, da otrok pravilno nastavi jezik, ga spodbujamo k stisku zob, ustnici postavi nekoliko v “šobico” (kot, če bi poslal poljubček), nato pa lahko otroka spudbujamo k izpihu vetra ŠŠŠ, žage ŽŽŽ in vlaka s kratkimi Č-Č-Č.

Glas R je motorično najtežji glas. Izgovori se tako, da jezično konico postavimo na dlesni za zgornje zobe, torej podobno kot pri glasu L, le da mora priti do vibracije (običajno trije nihaji). Da bi glas R pridobili, se nikoli ne poslužujemo direktnega načina izreke glasu (v smislu: “Reči RRRiba, RRRaca, RRRak!”), ampak otroku ponudimo vaje za jezik, s katerimi lažje pride do pravilne izreke. Večino vaj je potrebno izvajati na podlagi natančnih napotkov in v sodelovanju z logopedom. Obstaja pa nekaj vaj za motoriko govoril, ki so z natančnimi navodili prikazane na karticah Klepetajmo! in jih brez težav preko igre lahko izvajamo z otroki tudi doma ali v vrtcu:

  • vse vaje za dvig jezika navzgor (v kolikor opazimo, da otrok niti ne zmore dvigniti jezika),
  • tleskanje z jezikom (otrok s to vajo jezično konico nastavlja na mesto glasu R),
  • brnenje z ustnicami ali jezikom in ustnicami (kot spoznavanje občutka vibracije, ki je tudi del glasu R),
  • klepetanje z jezikom (strokovno labranje); drsanje jezične konice po ustnem nebu od zadaj naprej do zgornjih zob in nazaj, ob tem delamo na ponovitvah, moči in hitrosti giba, kateremu dodamo zvok.
Igra z lutko in zabavna telovadba z jezikom
Foto Travnik

Da otrok glasove usvoji in jih tudi v spontani izreki ustrezno uporabi je potrebno veliko ponavljanja in spodbud, kar nam s pomočjo dobro zasnovanega, zanimivega materiala in igrač lahko lažje uspe. Da bi otrokom omogočili ustrezen govorno-jezikovni razvoj ni dovolj, da imamo le dober didaktični pripomoček, slikovni material ali igračo. Potrebujemo ideje, prave nasvete, navodila in znanje, na kakšen način in zakaj jih uporabljati. In izvajanje vaj motorike govoril ni izjema. Kadar znamo otroku vaje govoril predstaviti na pravi način in v kontekstu z glasovi in govorom, ki ga želimo spodbujati, nam koristijo kot pomoč za lažje načrtovanje pravilnega položaja govoril, kot pomoč za lažjo izvedbo določenih glasov, pomagajo otrokom, ki imajo težave s tonusom oralnega predela, k boljši ustni zapori in kontroli sline, idr. Naj vam strokovno načrtovan pripomoček Klepetajmo!- lutka in kartice- pri tem pomagajo. Obilo zabave in uspeha pri pihanju, telovadbi z jezikom in pridobivanju glasov!

Avtorici prispevka: Meta Dolinar in Petra Kavšek Vrhovec

Spodbujanje govora in jezika s pomočjo spletnih iger Frepy

Posted on

Planet iger FREPY vabi otroke na potovanje v svet jezikovnih iger. Tukaj lahko najdete 24 iger. Pisane ilustracije, nepričakovani dogodki, zabavne animacije, zvočni učinki in druge privlačne lastnosti planeta bodo pritegnile otrokovo pozornost in ga motivirale za reševanje nalog. Večnamenske igre pripomorejo k doseganju vsestranskih učnih ciljev in izboljšanju jezikovnih spretnosti na področju glasoslovja, besedišča, pomenoslovja in slovnice. Igre so primerne za otroke od 4. do 8. leta starosti. Otrok jih lahko igra samostojno, s prijatelji ali s pomočjo odrasle osebe.

Internetna platforma iger je uporabni učni pripomoček za jezikovno podporo, ki jo lahko uporabijo tako vzgojitelji, učitelji, logopedi ali specialni pedagogi, kakor tudi starši otrok. Igre se delijo na štiri glavna področja glede na jezikovne spretnosti, ki jih želimo izboljšati. To so besedišče, slovnica, branje in pripovedovanje.

Podroben opis iger, ki so bile razvite v okviru evropskega projekta in v sodelovanju Slovenije in drugih evropskih držav najdete na spletni povezavi: http://www.frepy.eu/docs/instructions_SI.pdf.

Spletne igre Frepy kot evropski projekt petih evropskih držav

Glavne lastnosti

  • privlačne in interaktivne aktivnosti: igre, uganke, slikovne zgodbe itd.,
  • animirana bitja, ki otroke z jezikovnimi okvarami / težave spodbudijo k premagovanju svojih komunikacijskih ovir,
  • omogoča razvoj slovnice, skladnje, besedišča, fonologije, pragmatike in pripovedi,
  • pripomoček za spodbujanje razvoja jezika ali kot možnost uporabe v terapiji.
  • možnost uporabe v petih jezikih: nemškem, italijanskem, litvanskem, estonskem in slovenskem,
  • primerno za individualno in skupinsko delo (doma, na terapiji, v šoli),
  • kratki testi za samoocenjevanje,
  • teoretično utemeljen in inovativen pripomoček,
  • reševanje socialno-ekonomskih težav z izboljšanjem jezikovnih znanj,
  • vključevanje najnovejših ugotovitev raziskav na področju spodbujanja govorno-jezikovnega razvoja,
  •  integracijski metodološki pristop.

Prednosti uporabe

  • igra, s katero lahko otroci (s težavami ali brez) razvijajo svoje jezikovne sposobnosti,
  • pripomoček pri opismenjevanju,
  • gradiva pomagajo otrokom z jezikovnimi motnjami / težavami ne le pri razvijanju jezikovnih spretnosti, temveč tudi omogočajo pridobivanje strategij učenja jezikov,
  • večja motivacija otroka vpliva na bolj učinkovito in hitrejše učenje,
  • pripomoček za utrjevanje pravilne izreke glasov v besedah in stavkih,
  • zanimiv, zabaven in drugačen način učenja govora, jezika, branja, pisanja.
RAZVOJ SLUŠNE POZORNOSTI IN JEZIKOVNEGA RAZUMEVANJA
Otrok v igri sledi slišanim ali prebranim navodilom.
JEZIKOVNO RAZUMEVANJE (POSLUŠANJE ali BRANJE)
Otrok posluša ali prebere trditev in na podlagi slike ustrezno označi, ali je trditev napačna oziroma pravilna.
SPODBUJANJE FONOLOŠKEGA ZAVEDANJA ALI UTRJEVANJE IN RAZUMEVANJE BRANJA
Otrok prebere ali posluša, kateri deli besed gredo skupaj ali se skupaj dobro slišijo.

Dostop do spletnih iger je preko INTERNET EXPLORER-ja na www.frepy.eu. Obilo zabave ob igranju!

Avtorici prispevka: Meta Dolinar in Petra Kavšek Vrhovec

Branje knjig- zakaj in kako naj otroku berem?

Posted on

Kadar skupaj z otrokom prebirate knjige, listate slikanice in se ob njih pogovarjate, otrok razvija govorno-jezikovno komunikacijo, mišljenje, domišljijo. Pri branju vse bolj razume različne pojme, širi besedišče, ki ga kasneje tudi ustrezno uporabi pri svojem izražanju. Razlogov, zakaj otroku brati, je torej veliko.

Kako otroku brati?

Zlasti pri mlajših otrocih, otrocih s težavami na področju govorno-jezikovnega razvoja ali pri otrocih, ki branje zavračajo, moramo biti pozorni, na kakšen način jim ponudimo tovrstno dejavnost. Želimo, da je skupno branje prijetno, sproščeno, da je otrok za branje motiviran, saj  le tako lahko krepi vsa pomembna področja razvoja. Ob tem je pomembno upoštevati nekaj nasvetov (spodaj).

Prilagodite težavnost knjige otrokovim sposobnostim (vzdrževanja pozornosti, jezikovnega razumevanja in izražanja) in ne starosti.Sprva začnete s preprostejšimi in krajšimi knjigami.
Ugotovite, koliko informacij je za vašega otroka dovolj, da vsebino še zmore slediti in razumeti. Posamezno poimenovanje sličice, ali en stavek, več krajših stavkov, ali pa že zmore slediti daljšim zgodbam in pravljicam, ki vsebujejo veliko vsebine in več podrobnosti.
Poudarite pomembne besede v knjigi. Razširite otrokovo izjavo. Otrok reče: »To je hiša!« in nanjo pokaže s prstom. Razširite otrokovo izjavo: »Ja, hiša ima streho in okna!«  Ko širite otrokove izjave, mu nudite model, kako naj tvori daljše stavke, prav tako pa mu ponudite več informacij o temi.
Otroka ne silite v branje, ampak ga poskušate zvabiti v branje na zabaven način.   Ponudite mu izbiro med dvema knjigama, ki sta primerni glede na njegove sposobnosti.  Izberite knjige, ki so vašemu otroku vsebinsko zanimivejše. Morda ga/jo zanimajo dinozavri, vozila, princese ali pa kaj drugega.

Uporaba lutke Gingo pri branju knjig

Da bi skupno prebiranje postalo še bolj zanimivo in zabavno, lahko v branje vključimo različne igrače. Zlasti zanimive in uporabne so mehke igrače – lutke, ki imajo premična usta, saj se otrok tako še lažje vživi v igro vlog- pogovor in pripovedovanje preko »govoreče« lutke. Lutka Gingo je zaradi vseh človeških lastnosti, dolgega premičnega jezika in zanimivega videza zelo privlačna.

Otroku preko lutke pripovedujemo pravljico, listamo knjige in se pogovarjamo. Nato vlogi zamenjamo in otroka spodbujamo, da tudi on postane lutka in pripoveduje, »bere«  ali obnavlja že slišano zgodbo. Naj branje knjig postane zabava in prijetno preživljanje skupnega časa z otrokom!

Svojo lutko Gingo si lahko priskrbite na spletni strani: https://www.gingotalk.com/#trgovina

Branje knjig z lutko Gingo

Foto Travnik

Spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja z uporabo lutke

Posted on

Otroci se najlažje in najbolj učinkovito učijo preko igre. Igra je sredstvo, ki otroku omogoča interakcijo in komunikacijo s širšim svetom. Otroci v igri uporabljajo različne igrače, ki spodbujajo telesni in miselni razvoj.

Kot učinkovito igračo ali kot didaktični in učni pripomoček za spodbujanje govora in jezika lahko uporabimo lutko. Uporaba lutke je primerna zlasti takrat, ko je otrok še mlajši in se govorna produkcija šele razvija, ali kadar opazimo, da otrokov govor kasni. 

Uporaba lutke pri branju knjig

Otroku preko animacije z lutko pripovedujemo pravljice, listamo knjige, se pogovarjamo. Pri branju knjig smo pozorni, da prilagodimo težavnost knjige otrokovim sposobnostim (pozornost, razumevanje, izražanje) in ne starosti. Prav tako ugotovite, koliko informacij je za vašega otroka dovolj, da vsebino še zmore slediti in razumeti (posamezno poimenovanje sličice, ali en stavek, več krajših stavkov, ali dolge zgodbe z več informacijami). Zlasti pri mlajšem otroku je pomembno, da poudarite pomembne besede v knjigi in razširite otrokovo izjavo. Na primer, če otrok reče: »To je hiša!« in nanjo pokaže s prstom, lahko razširite njegovo izjavo: »Ja, hiša ima streho in okna!« Ko širite otrokove izjave, mu nudite model, kako naj tvori daljše stavke, prav tako pa mu ponudite več informacij o temi.

Otroka ne silite v branje, ampak ga poskušate zvabiti v branje na zabaven način, lahko tudi preko lutke. Ponudite mu izbiro med dvema knjigama, ki sta primerni glede na njegove sposobnosti, izbirate knjige, ki so vašemu otroku vsebinsko zanimivejše (npr. o dinozavru, vozilih, princeskah…). Sprva začnete s preprostejšimi in krajšimi knjigami. S pomočjo lutke spodbujamo, da otrok povečuje število komunikacijskih izmenjav, večkrat uporabi določen izraz in ga vse bolj pravilno izgovori. 

Igranje vlog

Po 3. letu lahko otrok lutko že uporabi tudi v samostojni (simbolni) igri, ob tem se čustveno izraža, razvija pripovedovanje in domišljijo. Pretvarja se, da lutko hrani, se igra zdravnike in podobno. Ob tem lutka otroka spodbuja, da deluje spontano, razvija besedišče in izboljša svoje sposobnosti govorjenja. Ko otrok “govori skozi lutko”, se počuti udobno in sproščeno. Podpora taki spontani dejavnosti je še posebej pomembna pri delu z otroki, ki imajo težave na področju govorno-jezikovnega razvoja (npr. zakasnel govorno-jezikovni razvoj, motnje fluentnosti; jecljanje, idr.).

Vir: GingoTalk

Spodbujanje motorike govoril in izreke glasov

Kadar ima lutka možnost odpiranja in gibanja ust skupaj z jezikom, je primerna tudi za spodbujanje motorike govoril, prav tako pa jo lahko uporabimo pri spodbujanju  ali učenju artikulacije določenih glasov. Če otrok obiskuje logopeda, lahko starši lutko uporabijo kot odlično motivacijsko sredstvo. 

Uporaba lutke v vsakodnevnem življenju in igri z otrokom predstavlja enega izmed učinkovitih pripomočkov za spodbujanje in razvoj ročnih spretnosti, domišljije, izražanja čustev, omogoča podoživljanje dogodkov, vsesplošni duševni razvoj in razvoj govorno-jezikovne komunikacije.

Avtorica: Meta Dolinar