Avtor: gingo-PKVMD

Ob prvi obletnici znamke GingoTalk Petra in Meta z vami delita osebno izpoved, kako sta se znašli na mestu, kjer sta sedaj. Z vsem srcem in dušo sta predani ustvarjanju in predajanju znanja na področju logopedije. Pravita, da se počasi daleč pride, kar pogosto povesta tudi staršem otrok, ki imajo težave na področju govora in jezika.

Kako ste prišli na idejo, da ste ustvarili inovacijo v okviru GingoTalk?

Obe soustanoviteljici znamke GingoTalk sva logopedinji, ki delava v  logopedskih ambulantah z otroki. Pri delu sva opazili trend naraščanja govorno-jezikovnih težav. Statistični podatki kažejo, da ima od 10 do 30% predšolskih otrok težave na enemu izmed področij govorno-jezikovnega razvoja. Delež se po državah razlikuje, trend pa prav tako kaže na naraščanje omenjenih težav, kar je potrdilo najino hipotezo.

Zaradi potreb v praksi sva izdelali prve slovenske logopedske kartice »VEM-POVEM« s priročnikom. V paketu je 300 kartic, razvrščene na posamezen glas slovenskega jezika.  Kartice se uporabljajo za podkrepitev komunikacije v igri, postavlja se struktura stavka, uporabljajo se za spodbujanje fonološkega zavedanja, hkrati pa lahko služijo tudi kot osnova za razvijanje nadomestne in dopolnilne komunikacije za otroke z razvojnimi motnjami.

Ob nastajanju omenjenega strokovnega pripomočka je nastala igriva zelena maskota po imenu »Gingo«. Ker se je v praksi izkazalo, da otroci bolje sodelujejo, v kolikor z njimi vzpostavlja kontakt lutka, sva se odločili, da razvijeva prav posebno lutko z dolgim jezikom in premikajočimi se usti, preko katere bova lahko otroke spodbujali k ponavljanju gibov, ki so primerni za spodbujanje motorike govoril.

S pomočjo testne lutke sva preko naključnega vzorca otrok doživeli potrditev nad zastavljeno idejo, saj so bili odzivi fantastični. V komplet sva dodali tudi kartice z zapisanimi in slikovno prikazanimi vajami za krepitev motorike govoril (v treh jezikih: slovenščina, angleščina in nemščina), ki staršem in strokovnjakom omogočajo vpogled v vaje in jim omogočajo usmeritev, da lahko lutko učinkovito vodijo in spodbujajo otroka k ponavljanju gibov in izpihov, ki so pomembni za izreko določenih glasov.

Nam lahko kaj več poveste o »Lutki Gingo s karticami«?

Lutka Gingo ima zadaj v glavi odprtino, v katero vstavimo roko in premikamo usta, hkrati pa lahko v jezik vstavimo tudi prst, preko katerega postane jezik gibljiv.

Lutko lahko sprva uporabimo za navezovanje kontakta z otrokom (npr. otrok z motnjo avtističnega spektra ima težave pri usmerjanju pozornosti na oči, usta in obraz), otrok lahko tako raziskuje Gingova usta, pregleduje zobe, lutka ob tem nameni odziv – otroka lahko požgečka, se glasno zasmeje ali spusti zvok »aaa« ob široko odprtih ustih. V kolikor otrok izkazuje željo po nadaljevanju aktivnosti, si lahko kot cilj zastavimo kakršnokoli interakcijo med otrokom-lutko ali morebitno spodbujanje k vokalizaciji »aaa«.

Ginga lahko predstavimo kot da je zelo lačen in si želi jesti. Ker je zelen, bi rad pojedel veliko zelenega. Otroka tako spodbudimo, da preko konkretnega materiala išče zelene stvari, jih poimenuje, morebiti (simbolno) razreže in mu jih položi v usta. Gingo seveda ob tem močno žveči in ker si je umazal zobe, si jih mora še očistiti. Ampak pozabil je kupiti zobno ščetko! Zato izvede »čiščenje« kar z jezikom – z vajami motorike govoril.

Lutka je odličen pripomoček za premagovanje stisk in čustvenih težav, ko je otrok v skupini ali individualni terapiji pretirano zadržan. Gingo je tako zabaven lik, ki pogosto pade, se udari, velikokrat zmoti, lahko je zaspan ali izredno vesel (npr. ko želimo otroku dvigniti razpoloženje in premagati strah).

Gingo je lahko tudi lik, ki zelo rad telovadi, vendar ne z rokami ali nogami, temveč z »jezikom«. Tako prične kazati, kako se je naučil dvigniti jezik do nosu, vendar mu lahko že v prvem poskusu ne uspe, zato poskusi še dvakrat, trikrat… neuspešno. Tako spodbudi otroka, da mu on pokaže, kdo ima večji jezik, kdo ga zmore dvignit in podobno. Ginga lahko v terapiji večkrat predstavimo, kako nečesa ne zmore, vedno na zabaven način. Včasih pa mu le uspe, posebno takrat, ko mu kakšno vajo uspešno pokaže otrok.

Tako se otroci z Gingom poistovetijo, saj pogosto tudi sami ne zmorejo ponoviti vseh vaj, sploh če imajo večje težave z motoriko govoril. Otroku v nadaljevanju predstavimo zgodbo, da bosta sedaj skupaj telovadila – ob tem so priložene kartice z vajami vodilo tako odraslemu (staršu, strokovnjaku) kot tudi otroku.

Kako se širi ideja znamke GingoTalk v Sloveniji in drugod po svetu?

Lutko Gingo smo prvič predstavili skupaj z ustanovitvijo znamke GingoTalk aprila 2020. Pričeli so jo pozdravljati predvsem starši, vzgojitelji, učitelji, specialni pedagogi in logopedi iz Slovenije, kar je bilo pričakovano, saj smo najprej želeli prikazati nove pridobitve prav na domačih tleh. V zadnjih mesecih se trudimo, da bi nas opazili tudi na mednarodni ravni. Opažamo trend prepoznavanja naše znamke oz. produktov v sosednji Hrvaški, zanimajo se tudi v Nemčiji, Španiji ter na Norveškem.

Ali ob svoji prvi obletnici nameravate izdati kakšen nov produkt?

Tako je, prav v mesecu aprilu ali maju 2021 načrtujemo izdajo posebne knjige z zgodbami o našem Gingu, ki bo malemu bralcu omogočala, da se bo preko njegovih kratkih pripovedi učil in poskušal doseči posamezni cilj določene zgodbe. Knjiga je v zaključni fazi izdelave in jo že nestrpno pričakujemo!

Ali za ustanove oziroma posameznike izvajate tudi predavanja?

Res je, v kolikor bi na kateri izmed vzgojno-izobraževalnih ali zdravstvenih ustanov, društev ali drugje želeli izvedeti več o spodbujanju govorno-jezikovnega razvoja otrok, nam lahko pišete na e-mail info@gingotalk.com in se dogovorimo za izvedbo delavnice ali predavanja.

Če si kdo želi sodelovati z vami ali preizkusiti vaše produkte, kaj mu svetujete?

Stopite v kontakt z nami. Poglejte našo spletno stran www.gingotalk.com, FB ali IG profil GingoTalk. Pripravljeni smo sodelovati tako s vzgojno-izobraževalnimi kot tudi zdravstvenimi ustanovami, posameznimi terapevti, učitelji ter drugimi strokovnimi delavci. V kolikor imate idejo, kako bi lahko sodelovali, sva odprti za vprašanja in sodelovanja. Ne odlašajte, pišite nama!

Kadar skupaj z otrokom prebirate knjige, listate slikanice in se ob njih pogovarjate, otrok razvija govorno-jezikovno komunikacijo, mišljenje, domišljijo. Pri branju vse bolj razume različne pojme, širi besedišče, ki ga kasneje tudi ustrezno uporabi pri svojem izražanju. Razlogov, zakaj otroku brati, je torej veliko.

Kako otroku brati?

Zlasti pri mlajših otrocih, otrocih s težavami na področju govorno-jezikovnega razvoja ali pri otrocih, ki branje zavračajo, moramo biti pozorni, na kakšen način jim ponudimo tovrstno dejavnost. Želimo, da je skupno branje prijetno, sproščeno, da je otrok za branje motiviran, saj  le tako lahko krepi vsa pomembna področja razvoja. Ob tem je pomembno upoštevati nekaj nasvetov (spodaj).

Uporaba lutke Gingo pri branju knjig

Da bi skupno prebiranje postalo še bolj zanimivo in zabavno, lahko v branje vključimo različne igrače. Zlasti zanimive in uporabne so mehke igrače – lutke, ki imajo premična usta, saj se otrok tako še lažje vživi v igro vlog- pogovor in pripovedovanje preko »govoreče« lutke. Lutka Gingo je zaradi vseh človeških lastnosti, dolgega premičnega jezika in zanimivega videza zelo privlačna.

Otroku preko lutke pripovedujemo pravljico, listamo knjige in se pogovarjamo. Nato vlogi zamenjamo in otroka spodbujamo, da tudi on postane lutka in pripoveduje, »bere«  ali obnavlja že slišano zgodbo. Naj branje knjig postane zabava in prijetno preživljanje skupnega časa z otrokom!

Svojo lutko s karticami z logopedskimi vajami lahko naročite v spletni trgovini GingoTalk.

Poslušanje in pripovedovanje zgodb

Prebiranje knjig predstavlja enega izmed koristnih načinov preživljanja prostega časa z malčkom. Ob tem razvijamo otrokov celostni govorno-jezikovni razvoj. Ob prebiranju spodbujamo otrokovo slušno pozornost, jezikovno razumevanje, izražanje, širimo besedišče, otrokovo mišljenje in domišljijo. Kadar želimo branje popestriti, narediti zabavnejše in otroka dodatno motivirati za poslušanje ter pripovedovanje zgodb, mu lahko ponudimo posebne knjige in drug raznolik material.

Knjige z magnetki

Otrokom so zelo zanimive knjige, ki vključujejo dodatne materiale ali predmete, ki jih je možno premikati. Takšne knjige so knjige z magnetki. Otrok magnetke razporeja v knjigo glede na zgodbo, ki mu jo pripovedujete. Zgodba je lahko vsakič drugačna, navezuje pa naj se na magnetke in vsebino, narisano v knjigi. Otroku na primer rečemo: “Nekega dne je krava po travniku lovila psa, muca pa se je skrivala na drevesu.” Otrok razporedi magnetek krave, psa in muce na ustrezno mesto v knjigi. Če je otrok mlajši podamo manj informacij, starejši otroci pa zmorejo slediti že daljšim, sestavljenim navodilom. Vlogi lahko tudi zamenjate. Tako otrok vam pripoveduje zgodbo, vi pa razporejate magnetke glede na slišano vsebino. Otrok bo ob tem razvijal slušno pozornost, učil se bo razumevanja in uporabe različnih predlogov, razvijal bo domišljijo, izražanje in še in še.

Knjige brez besedila

Prebiranje in opisovanje slikanic brez besedila je izjemno zabavno, saj je podobno kot pri knjigah z magnetki, zgodba vedno lahko drugačna. Za posamezno sliko lahko uporabljate različne sopomenke, zgodbo opisujete vedno na drugačen način in s tem pritegnete otrokovo pozornost. Tovrstne slikanice lahko opisujete izmenično: otrok – odrasel, lahko se dopolnjujete, postavljate otroku vprašanja, zaključujete zgodbo na smešen način ipd. Prav tovrstne raznolike možnosti še učinkoviteje pripomorejo k spodbujanju govorno-jezikovnega razvoja otroka. Posamezne prizore in situacije lahko povežete z določeno situacijo, ki jo je otrok že doživel in se o njej pogovorite. Možnosti je neskončno. Ko si otrok ob slikovnem materialu izmišljuje popolnoma svojo zgodbo, ob tem pomembno krepi jezik in domišljijo. Otrokovo zgodbo lahko včasih namenoma napačno obnovite in opazujete, ali je otrok opazil, da ste si pravzaprav zgodbo napačno zapomnili in vas bo popravil, ob tem pa se bo tudi zabaval. Ste že kdaj poskusili?

Ustvarite čisto svojo knjigo

Ali pri vas kdo praznuje? Se približuje kakšen praznik? Spodbudite otroka, da ustvari čisto svojo zgodbo, ki jo bo podaril babici, dedku, bratcu ali sestrici, ali pa jo bo ustvaril zase. Otrok bo bolj motiviran za ustvarjanje zgodbe in izdelovanje slikopisa, če bo vedel, zakaj ali za koga to počne. Poljubno zgodbo s slikami ustvarite na risalni list, naredite barvni plakat, lahko jo oblikujete v obliki čestitke ali voščilnice ali ustvarite čisto pravo knjigo. Lahko nastane čudovito darilo ali nova knjiga na domači knjižni polici.

Pripovedovanje zgodbe ob narisani sliki z uporabo plastelina, manjših predmetov ali igrač

Z otrokom narišemo večjo sliko, ki vključuje podrobnosti. Na primer: Narišemo travo, na kateri je deklica s košaro, klopca, drevo, na nebu narišemo oblak, sonce in metulja. Z otrokom iz plastelina izdelamo kroglice, ki so lahko različnih velikosti in barv. Kroglice iz plastelina lahko predstavljajo določen predmet, npr. jabolka. Otroku pripovedujemo zgodbo o deklici, ki je nabirala jabolka. “ Nekega dne je živela deklica, ki je odšla nabirat jabolka. Ta jabolka so bila na res nenavadnih krajih. Dobro poslušaj, kje so bila in jih razporedi po sliki. Dve majhni jabolki sta bili na drevesu, eno veliko pa je bilo na oblaku.” Otrok pozorno posluša in jabolka razporeja po navodilu. Vlogi nato tudi obrnemo. “Kje pa so še bila jabolka, ki jih je deklica želela nabrati?”. Ko imamo vse predmete razporejene, se lahko igramo igro, da vzamemo predmete iz slike. V našem primeru vzamemo jabolka, ki so na določenem mestu. Primer: “Deklica je vzela eno jabolko, ki je raslo na drevesu, in eno, ki je bilo na oblaku.” Seveda so jabolka lahko tudi na zelo nenavadnih mestih, na primer na, nad ali pod metuljem, oblakom, drevesom ali klopco. Tovrstne aktivnosti so primerne za otroke od 3. leta dalje. Z njimi otroci začenjajo razumeti in pravilno uporabljati različne predloge in tvoriti vse daljše stavke z več podrobnostmi. Za tovrstne aktivnosti lahko namesto plastelina uporabimo tudi druge majhne predmete (kamenčke, gumbe, majhne figurice, majhne listke, na katere narišemo živali, idr.). Pustite domišljiji prosto pot.

Pripoved zgodbe ob posameznih slikah

Iz reklamnih letakov, revij ali posameznih didaktičnih iger (spomin, Črni Peter) izberite slike predmetov, oseb, živali, rastlin, hrane, krajev in jih postavite v določeno poljubno zaporedje. Sestavite kreativno zgodbo ob slikah – otroku bo predvsem všeč, če se boste ob obnovi njegove zgodbe, kdaj zmotili ali bo v zgodbi nekaj, kar v realnosti ni mogoče. Primer: imamo sliko muce, jagode, skodelice in strehe. Izmislimo si zgodbo: “Nekega dne je sosedova muca zagledala skodelico polno jagod. Pojedla jih je, potem pa vzela prazno skodelico in jo nesla na vrh hiše. Usedla se je v skodelico in se spuščala po strehi hiše, kot bi bila na toboganu.” Če iz posameznega sklopa slik uspete sestaviti res neverjetno zgodbo, se z otrokom pogovorite, kaj pa bi bilo v tej situaciji res možno. Na primer: “Muca je bila na strehi. Opazovala je, kaj se dogaja okoli nje. Na vrtu je opazila deklico, ki je v rokah držala skodelico in nabirala jagode.”

Pripoved ob slikah lahko spodbujate tudi s SLIKOVNIMI KARTICAMI VEM-POVEM: set 1 in set 2, ki jih najdete TUKAJ.

Ob današnjem hitrem tempu življenja se pogosto zgodi, da nam zmanjka časa za aktivnosti, ki bi jih sicer mi ali otrok zelo radi počeli. Pogosto tako preskočimo prebiranje pravljic pred spanjem, saj se nam mudi ali imamo pomembnejše opravke. Ob tem ne opazimo, da otrok morda ne zdrži določen čas ob poslušanju daljše zgodbe, ji ne uspe slediti ali je ne razume, ima celo odpor do knjig ali pa jih preprosto skupaj s starši ni vajen prebirati. Kljub obveznostim je pomembno, da v dnevno rutino vključimo čas, ki ga namenimo le otroku. Takrat počnimo aktivnosti, ki so zabavne, kreativne in hkrati poučne. Preko različnih strategij in materialov lahko otroku na nevsiljiv ali malce drugačen način približamo prebiranje knjig. Pomagajte otroku, da skupaj z vami razvija pozitiven odnos do tovrstnih aktivnosti. Ob tem bo razvijal pomembna področja, ki neposredno vplivajo na sposobnost učinkovitega učenja; pridobivanja in izkazovanja novih znanj.