Zakaj je tak nasvet lahko nevaren? To je stavek, ki ga logopedi pogosto slišijo od staršev otrok z govornimi težavami. Gre za dobronamerno tolažbo, ki jo pogosto delijo drugi starši, sorodniki ali celo nekateri vzgojitelji: “Ne skrbi, boš videl/-a, še preveč bo govoril.” Toda za mnoge otroke, ki se z govorom borijo že od malih nog, takšna misel lahko prinese več škode kot koristi – predvsem, če zaradi nje starši predolgo odlašajo z iskanjem strokovne pomoči.
Ko čas ni več zaveznik
Govorne težave niso nekaj, kar vedno izzveni samo od sebe. Seveda so med otroki velike razlike – nekateri spregovorijo pozneje in nato hitro nadoknadijo, a pri drugih lahko težave vztrajajo in se celo stopnjujejo. Takrat čakanje postane tvegano.
Primer: otrok, ki pri šestih letih pride prvič k logopedu, je zamudil obdobje, ko je bilo učenje jezika najbolj intenzivno in naravno. Govorni razvoj je najhitrejši v predšolskem obdobju, ko možgani dobesedno “vpijajo” jezik. Če otrok do tega časa ne razvije osnovnih govornih in jezikovnih veščin, bo potreboval precej več časa in truda, da bo nadoknadil primanjkljaje.
Dobronamerni nasveti niso vedno pravilni
Starši, ki slišijo: “Saj bo, ne skrbi, še preveč bo govoril”, pogosto začutijo olajšanje in mislijo, da lahko brez slabe vesti počakajo. A to čakanje ima lahko dolgoročne posledice. Govorne težave namreč niso le stvar tega, koliko besed otrok pove. Povezane so tudi z razumevanjem, oblikovanjem stavkov, širjenjem besedišča in pravilnim izgovarjanjem. Če otrok ne razvije teh veščin pravočasno, se lahko pojavijo dodatne težave:
Učne težave (branje, pisanje, matematika)
Težave v socialnih stikih (težko sledi pogovoru, se vključuje v igro)
Nizka samozavest (zavedanje, da »ne govori kot drugi«)
Načeloma velja, da če ima otrok pri dveh ali treh letih izrazite zaostanke v govoru, je smiselno, da greste na posvet k logopedu. Ni nujno, da se takoj začne terapija, a strokovnjak bo znal oceniti, ali je razvoj v mejah pričakovanega ali je potrebna dodatna pomoč.
Pri šestih letih pa je otrok že vstopnik v šolo. Če takrat še vedno težko govori, slabo razume navodila, ne izgovarja pravilno osnovnih glasov ali ne gradi stavkov, je logopedska obravnava nujna. Čas, ko bi se to lahko spontano uredilo, je žal že mimo.
Otrok na logopedski terapiji.
Kaj lahko starši naredijo?
Če vas skrbi, ne čakajte, da vas okolica prepriča v nasprotno.
Pogovorite se z logopedom. Tudi če otrok po vašem mnenju še ni “zrel” za terapijo, vam bo logoped znal svetovati, vam preko igre pokazal vaje ali vas usmeril naprej.
Poiščite informacije iz strokovnih virov. Dobronamerni nasveti so pogosto preveč splošni in ne upoštevajo individualnih razlik otrok.
Zaključek
Čeprav stavek “Ah, še preveč bo govoril” zveni pomirjujoče, lahko vodi v odlašanje, ki otroku dolgoročno škodi. Starši niso strokovnjaki za govor, a so najboljši opazovalci svojega otroka. Če opazite težave, je bolje preveriti prehitro kot predolgo čakati. Zgodnja pomoč lahko pomeni lažjo in krajšo pot do uspešnega govornega razvoja – in več priložnosti, da bo vaš otrok “še preveč govoril”, a na pravilen in samozavesten način.
Avtorica: Petra Kavšek Vrhovec, mag.prof. logoped-surdopedagog
Ste se kdaj spraševali, ali je razvoj govora pri vašem otroku ustrezen? Ali kasni? Se poslužujete pravih “domačih prijemov”, da spodbujate otrokov govor in jezik? Mu ne berete pravljic, temveč raje poslušata zvočne logopedske pravljice in ne veste, če je to v redu? Se z otrokom pogovarjate “popačeno” in menite, da je to ustrezno?In še mnogo drugih …
Spodaj bomo zapisali nekaj pogostih mitov in resnic z obrazložitvijo, ki vam bodo v pomoč.
“Otroku namesto branja knjig ponudim zvočno pravljico. To naredim, ko nimam časa ali, ko sem utrujena, zato mi je to super alternativa!“
DRŽI!
Kadar skupaj z otrokom prebirate knjige, listate slikanice ali poslušate zvočne pravljice ter se o njih pogovarjate, otrok razvija govorno-jezikovno komunikacijo, mišljenje, domišljijo. Pri branju in poslušanju vse bolj razume različne pojme, širi besedišče, ki ga kasneje tudi ustrezno uporabi pri svojem izražanju. Razlogov, zakaj otroku ponuditi pravljice in branje knjig, je torej veliko.
Branje pravljic popelje otroke v svet domišljije in jim pomaga razumeti vse, kar se dogaja okrog njih. Strokovnjaki so ugotovili, da ima glasno branje številne koristi. Otrok se takrat osredotoči na bralčev glas, interpretacijo, vsebino, še več, s tem se izboljša njegov spomin in sčasoma tudi sam postane odličen bralec. Več o branju knjig ter zakaj in kako otroku brati, si lahko preberete TUKAJ.
V današnjem hitrem tempu življenja, nam pogosto zmanjka časa ali energije za branje knjig. Takrat je lahko odlična alternativa tudi zvočna logopedska pravljica.
Poslušamo jo preko tablice, telefona ali računalnika. Pomembno je, da otroku ne ponudimo gledanja ekrana, ampak res zgolj pravljico preko zvoka. Tako se otrok lažje osredotoči na slišano, hkrati pa si ne želimo spodbujati prekomernega gledanja v zaslon.
Gingove zvočne logopedske pravljice so povsem brezplačne in otroci jih lahko poslušajo vedno znova in znova, pri tem pa spoznavajo, kaj jim bo tokrat zanimivega povedal njihov najljubši junak. O slišanem se tudi pogovarjamo.
In ne samo to! V povezavi s pravljico tudi ustvarjamo, pišemo, beremo … Gingove zvočne logopedske pravljice lahko poslušate TUKAJ. Pravljicam so dodani brezplačni materiali, ki se navezujejo na slišano zgodbo. Tako imate možnost za dodatne aktivnosti z otrokom.
»Moj otrok je dvojezičen. Ker s partnerjem ne znava dobro slovensko, se z njim namenoma pogovarjava izključno v svojem jeziku. To je za njegov jezikovni razvoj dobro.«
DRŽI!
Kadar otrok izhaja iz dvo- ali večjezičnega okolja in starši slovenskega jezika ne obvladajo, svetujemo, da se z otrokom pogovarjajo izključno v jeziku, ki ga znajo.
Lahko oče uporablja en jezik, mati drugega, v vrtcu pa govorijo tretji jezik. S tem ni nič narobe, moramo pa pri uporabi biti dosledni. Torej znotraj stavkov jezikov ne mešamo. Ne želimo si namreč, da otrok posluša popačeno slovenščino, v kateri uporabljamo napačen spol, sklanjatve. Lahko se zgodi, da otrok zato ne zna ne prvega jezika staršev, ne slovenščine, kar za njegov jezikovni razvoj ni dobro.
Priporočljivo je, da je predšolski otrok, ki doma ne pride v stik s slovenščino, vsaj leto do dve pred šolo vključen v vrtec, kjer se bo ob primernih spodbudah jezika tudi ustrezno naučil.
V kolikor starši to zmorejo, jim svetujemo, da otroku slovenski jezik ponujajo le, kadar z otrokom prebirajo slovenske otroške knjige, kjer otrok sliši slovnično pravilne besede, stavke, o prebranem pa se pogovarjajo v svojem jeziku.
»Greva ajat? Čičej na stolčka. Še papava kruhka in popiješ sokca, potem greva ninat.« Z otrokom se pogovarjam tako, ker je še zelo majhen. Tak način govora je res simpatičen!
NE DRŽI!
Za govorno-jezikovni razvoj je zelo pomembno, da otroku predstavljamo ustrezen govorni model. To pomeni, da uporabljamo slovnično pravilne besede, stavke ter da govorimo v primernem tempu, zlasti ne prehitro. Ustrezen govorni model pomeni tudi, da ne uporabljamo pomanjševalnic, še bolj pomembno »pootročenega govora«. Če občasno uporabljamo pomanjševalnice, s tem ni nič narobe. Torej majhnemu kužku mladičku bomo seveda rekli kužek ali psiček.
Ni pa primerno, da govorimo »ajat/čičat/papcat. »Kuža aja / papa / čiča …«, tako nadomestimo z bolj ustreznimi izrazi »Kuža spi / je / sedi / dela hou hou«. Mlajšemu otroku podamo manj informacij, krajše stavke in tudi krajše besede z namenom, da se jih lažje nauči in v govoru tudi uporabi.
Primeri:
»Hop, opa«, ko se igramo z žogo,
»Am!«, ko se prehranjujemo,
»Ej! Hej! Pa-pa!«, ko pozdravimo.
Malčku ponudimo tudi izraze za različno oglašanje živali.
Razlog, da se izogibamo pomanjševalnc je predvsem ta, da so to običajno daljše besede, zato se jih otrok tudi težje nauči in v govoru pravilno uporabi.
Primeri:
Sok-sokec, sir – sirček, čaj – čajček
Otrok pomanjševalnic, zlasti »popačenk ali pootročenega govora« v odrasli dobi v svojem besednjaku ne bo uporabljal in mu pravzaprav ne koristijo.«
Več nasvetov in idej je zapisanih v knjigi Gingo v deželi besed, ki jo lahko naročite TUKAJ.
“Moj 3-letnik veliko govori,
ga pa nič ne razumem.
Saj bo že!”
NE DRŽI!
»Osnovni namen človeške govorne komunikacije je posredovati neko sporočilo, ki je razumljivo drugemu človeku.« (Flipsen, 2006, str. 303, v DOLINAR, Meta, 2014, Razumljivost govora predšolskih otrok)
Otroci v tipičnem razvoju imajo ustrezen sluh in različne elemente govora običajno razvijejo brez večjih težav. Govorjenega jezika se naučijo spontano in pravilno. (Ozbič, 2007, v DOLINAR, Meta, 2014, Razumljivost govora predšolskih otrok)
Otrok v starosti 4-5 let razume govor ljudi, s katerimi se srečuje vsakodnevno, hkrati pa bi moral biti njegov govor popolnoma razumljiv drugim. Kakšna pa je razumljivost govora pri mlajšem otroku?
Razumljivost otrok, ki imajo kakršnekoli težave, motnje ali okvare, pa je drugačna.
V kolikor otroka pri 2. in 3. letu popolnoma nič ne razumete, ali ga pri 4. letu ne razumejo tudi drugi- znani ali neznani- komunikacijski partnerji, je to razlog za obravnavo pri logopedu. V kolikor otrok nima težav, svojega 3-letnika tako razumemo vsaj v 2/3 vseh izjav. To pomeni, da nam je večinoma razumljiv.
4. letni otroci so popolnoma razumljivi vsem komunikacijskim partnerjem, nekateri starši pa otroka popolnoma razumejo tudi prej.
“Kot mama sem za razvoj malčkovega govora največji “influencer” jaz sama!”
DRŽI!
“Mama predstavlja ključno vlogo v procesu zgodnjega učenja komunikacije, govora in jezika svojega dojenčka, malčka.” (Meta in Petra, logopedinji in ustanoviteljici GingoTalk).
S skupno komunikacijo in pogovori se krepijo družinske vezi. Mama otroku predstavlja prvega komunikacijskega partnerja, prvo pomembno osebo, preko katere se otrok uči, jo posnema. Otroci se preko materinega glasu, pogovora in spodbud v prvem letu učijo poslušanja, izražanja svojih misli, želja, potreb.
Kako v prvem letu kot mama razvijam govor?
Ko govorim, sem obrnjena proti otroku.
Spustim se na njegov nivo in vzpostavim očesni kontakt.
Otroku omogočim, da me lahko gleda v obraz, usta.
Sem dober govorni model.
Ne govorim prehitro, “pootročeno”, ne podajam preveč informacij, izogibam se pretirani rabi pomanjševalnic.
Preko pogovora, skupne igre, branja knjig in z vključevanjem otroka v družinske dejavnosti, mama ustvari okolje, ki aktivno spodbuja razvoj otrokovega govora in ustvarja trden temelj za malčkovo uspešno prihodnost.
“Kaj naj bi moj otrok pri določeni starosti okvirno znal, sploh ni pomembno.”
Ne drži!
Poznavanje okvirnega razvoja (govora) svojega otroka je osnovni predpogoj,
da ga lahko spodbujamo v pravo smer ali mu v primeru odstopanj lahko pravočasno pomagamo.
Kadar ne vemo, kaj točno naj bi naš otrok okvirno pri določeni starosti zmogel, ne moremo prepoznati odstopanj in jih začeti aktivno reševati.
Po drugi strani pa lahko od otroka pričakujemo nekaj, kar zanj niti še ni smiselno, da bi znal.
Spremljanje mejnikov razvoja nam pomaga otroka bolje razumeti in podpreti- tudi na področju govora in jezika.
“Moj 4-letnik govori podobno kot 2-letniki.
Čakamo na logopeda, ki mu bo pomagal. Sama mu ne morem.”
Ne drži!
Ker so čakalne dobe v Sloveniji občutno predolge in otroci na logopeda čakajo tudi dve leti ali več, ne čakajte!
Otroku lahko pri razvoju govora kot starši ali vzgojitelji pomagate takoj.
Svetujem mu: “Ustavi se, vdihni in počasi povej še enkrat.” Na ta način mu pomagam.”
Ne drži!
Poznavanje razvojnega zatikanja in ustrezna reakcija nanj je osnovni predpogoj, da otroka lahko spodbujamo v pravo smer in zatikanje preide samo od sebe.
Ima otrok težave z izreko galsu R? Glas R nadomešča z J ali L , ga v celoti izpušča ali reče celo nekoliko drugače? Težava z izreko glasu R je pogost razlog, zaradi katerega se starši obrnejo po pomoč k logopedu. Čakalne dobe za prvi pregled so običajno zelo dolge, kar starše nemalokrat spravlja v stisko. Kaj vse je lahko vzrok, da otrok glasu še ni usvojil in kako otroku lahko pomagamo?
Možni vzroki za napačno izreko glasu R:
prekratka podjezična vez,
slabša gibljivost jezika,
povečani mandlji,
povečana žrelnica,
netipična oblika ustnega neba,
govorni model (v družini že prisotne podobne težave),
idr.
Kaj storiti, če je otrok starejši od 5. let in pol in glas R nadomešča z glasm L?
To nadomeščanje je običajen pojav, saj se glas R lahko razvija do 5. leta, in sicer iz glasu L, pri katerem je potrebno narediti dvig jezika za zgornje zobe, glas R pa nato zahteva še tresenje jezične konice.
Verjetnost, da bo otrok iz glasu L samostojno prešel v glas R obstaja, a po 6. letu je priporočljivo, da ima otrok usvojene vse glasove. Takrat namreč postane šolar in prične z začetnim opismenjevanjem, zato je pregled in obravnava pri logopedu smiselna.
Kaj storiti, če otrok glas R izgovarja iz grla, ga izpušča (riba -/iba/) ali ga nadomešča z drugimi glasovi, kot so J, V, W (riba- /jiba, viba, wiba/)?
V tem primeru pomoč logopeda poiščite že prej, tudi če je otrok mlajši. V nasprotju z nadomeščanjem z L, gre tu za manj tipično težavo, zato je logopedska obravnava praktično nujna.
Kaj pričakovati pri logopedu?
Logoped bo vašemu otroku pomagal povečati gibljivost jezika, gibanje jezika navzgor, gibanje jezika na mestu, kjer se izgovori glas R, torej za zgornjimi zobmi, pridobivanje vibracije s tresenjem s palčko pod otrokovim jezikom, idr. Da bo otrok pri vajah kar se da uspešen, se poslužujemo različnih taktilnih, vizualnih in slušnih pomagal, predvsem pa je pomembna aktivna vloga starša in redna vadba doma.
Kako lahko pomagam otroku doma?
Kadar se pri otroku opaža odstopanja ali težave na področju izreke določenih glasov, ali na drugih področjih govorno-jezikovne komunikacije, je pregled in obravnava pri logopedu potrebna, smiselna in učinkovita. V kolikor otrok že obiskuje logopeda ali z otrokom čakate na prvi pregled, si lahko z določanimi didaktičnimi pripomočki in vajami pomagate doma. Igra “Klepetajmo!”, ki vsebuje lutko s karticami za spodbujanje motorike govoril, je bila razvita ravno z namenom, da vam in otroku pomaga, da z določenimi aktivnostmi spodbujate spretnost jezika in otroku pri pridobivanju glasu R omogočite hitrejši napredek.
Foto: Foto Travnik
Avtorici: Meta Dolinar, Petra Kavšek Vrhovec
Za boljšo uporabniško izkušnjo na tej strani uporabljamo piškotke. Z nadaljevanjem obiska se strinjate z njihovo uporabo. Več informacij najdete na strani Varstvo osebnih podatkov.
