Starši so lahko v dilemi ali otroku ponuditi dudo ali ne. Na spletu in drugih socialnih omrežji najdejo različna mnenja in izkušnje drugih staršev, v smislu: »Nisva mu ponudila dude«, »Nobeden od sorojencev je ni imel«, »Dudo sem mu dajala za tolažbo in spanje«, »Ne vem, kako bi brez dude, saj ga samo to potolaži«. Pojavlja se vprašanje, ali je duda res tako škodljiva ali ima lahko tudi prednosti?
Različnost dojenčkov
Vsak otrok je edinstven, s specifičnim temperamentom in individualnimi potrebami. V zgodnjem obdobju razvoja dojenček joka zaradi različnih razlogov in tako komunicira z okolico. Za starše je to pogosto čustveno naporno, sploh če imajo občutek, da njihov otrok trpi. Nekateri otroci najdejo tolažbo v dudi, medtem ko jo drugi sploh ne marajo, jo odklanjajo ali je celo ne znajo sesati. Starši dudo ponudijo svojemu otroku ali pa vztrajajo brez. Nobena odločitev ni napačna, če starši tako čutijo.
Razlogi za uporabo dude
Sesanje dude pri dojenčku deluje samopomiritveno, kar je pogosto glavni razlog in cilj, da smo otroku dudo sploh ponudili. Ko starši s pomočjo dude uspejo potolažiti otroka, to umiri tudi njih, kar pozitivno vpliva na celotno atmosfero v družini. Uporaba dude v zgodnjem obdobju zmanjšuje tveganje za nenadno smrt dojenčka v posteljici, prav tako olajša otrokovo spanje oziroma uspavanje. Če otrok ne uporablja dude, lahko potrebo po sesanju nadomesti s sesanjem prsta, česar si manj želimo, saj je opuščanje sesanja prsta lahko dolgotrajnejše in težje.
Negativne posledice sesanja
Kadar otrok vztraja s sesanjem dude tudi po 2. letu ali ne preneha z uporabo prsta tudi po 3. letu, je priporočljivo, da starši ustrezno ukrepajo in pričnejo z odvajanjem. Dolgotrajna in intenzivna uporaba dude ali prsta lahko prinese različne negativne posledice za otrokov razvoj, kot npr. nepravilna rast trdega neba, neustrezen razvoj čeljusti in spremenjen ugriz, saj duda potiska jezik v nepravilen položaj. Otroci, ki dlje časa vztrajajo z dudo, imajo omejeno igro z govorili, obenem pa manj priložnosti za verbalno izražanje. Pogosto se kažejo težave z držanjem odprtih ust in motnje izgovorjave (artikulacije).
Pomoč pri odstavljanju dude
Starši naj z odvajanjem začnejo med 12. in 18. mesecem oziroma čim prej, saj se otroci običajno na sesanje dude ali prsta hitro navadijo. Uporabo dude pričnete zmanjševati postopno, sprva čez dan, nato pa poskusite ukiniti dudo še za spanje. Pripravite se na morebiten negativen odziv otroka, ki se lahko kaže v obliki stiske, jeze ali žalosti. V takih trenutkih je ključno, da ostanete vztrajni. V tem času otroku stojite ob strani, ga podpirajte in skušate ublažiti njegovo stisko. To lahko storite s fizično bližino, ljubkovanjem, s preusmerjanjem pozornosti, pogovorom, igro ali branjem pravljic. Sčasoma se bo otrok naučil potolažiti ali zaspati tudi brez dude, kar predstavlja ključen korak v procesu odvajanja.
Uporaba dude pri dojenčku ima svoje prednosti, vendar pa v primeru dolgotrajne ali intenzivne rabe lahko vodi v številne negativne posledice, zato je pomembno, da z odvajanjem pričnejo pravočasno.
