Avtizem ali motnja avtističnega spektra (MAS)

Posted on

Motnja avtističnega spektra (MAS) je razvojna motnja, ki se začne v otroštvu in traja vse življenje ter vpliva na delovanje posameznika v vseh okoliščinah. Odraža se v različnih oblikah, ki so jim skupni primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji ter omejeni, ponavljajoči se vzorci vedenja, interesov in aktivnosti.

Vzrok za pojav avtizma ni poznan, po vsej verjetnosti gre za preplet več dejavnikov. Običajno ga spremljajo druga zdravstvena ali genetska stanja. Pogosteje se pojavlja pri dečkih kot pri deklicah. Večje tveganje za nastanek motnje imajo prezgodaj rojeni otroci, otroci z nizko obporodno težo in otroci, ki se rodijo starejšim staršem.

Slika: MAS se pogosteje pojavlja pri dečkih kot pri deklicah. (vir: Canva)

Otroci z avtizmom imajo veliko skupnih značilnosti, hkrati pa so med njimi tudi velike razlike. Ker se motnja razlikuje glede pojavnosti in intenzivnosti, jo je pogosto težko prepoznati. Diagnoza, ki se postavi na podlagi opazovanja otrokovega vedenja in delovanja, je izjemno pomembna, saj staršem in strokovnim delavcem, ki z otrokom delajo, omogoči, da poiščejo ustrezne informacije in pomoč.

Kriteriji za diagnosticiranje MAS:

1.Stalni primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji:

  • Primanjkljaji v vzajemnih socialnih in čustvenih odnosih
  • Primanjkljaji v verbalni in neverbalni komunikaciji, vedenju in socialni interakciji
  • Primanjkljaji v vzpostavljanju, ohranjanju in razumevanju socialnih odnosov

2. Primanjkljaji na področju vedenja, interesov in aktivnosti:

  • Stereotipni in ponavljajoči gibalni vzorci
  • Težave pri prilagajanju spremembam, nagnjenost k rutinam in ritualom, rigidnost v mišljenju in vedenju
  • uporaba predmetov na neobičajen in vedno enak način, stereotipen in ponavljajoč govor
  • Omejeni, vztrajni in nefleksibilni interesi, ki so nenavadni in zelo intenzivni
  • Prevelika ali premajhna občutljivost na senzorne dražljaje in neobičajen interes za senzorne dražljaje v okolici

Za potrditev diagnoze morajo biti simptomi prisotni že v zgodnjem otroštvu (pred tretjim letom starosti), povzročati morajo pomembne omejitve na socialnem in drugih področjih posameznikovega funkcioniranja. Primanjkljaji ne smejo biti posledica intelektualnih primanjkljajev ali globalnega razvojnega zaostanka.

Otroci z MAS so lahko usmerjeni v katerikoli program vzgoje in izobraževanja. Mnogi usmerjanja v programe za otroke s posebnimi potrebami sploh ne potrebujejo, saj jim je dovolj podpora, ki jo v vrtcu ali šoli nudijo brez tega statusa.

GOVOR, JEZIK IN KOMUNIKACIJA OTROK Z AVTIZMOM

Razvoj govora in jezika pri otrocih z MAS se med posamezniki zelo razlikuje. Na splošno velja, da se z naraščanjem otrokovih kognitivnih sposobnosti izboljšujejo tudi njegove jezikovne sposobnosti. Ker je avtizem redko diagnosticiran pred tretjim letom, obstaja le malo informacij o razvoju govora in jezika v obdobju pred tem.

Otroci s tipičnim razvojem komunikacijsko namero kažejo že od rojstva dalje – prepoznajo materin glas, vzpostavljajo očesni stik, z gestami pokažejo, kaj želijo … Pri otrocih z MAS se te oblike vedenja običajno ne pojavljajo. Za njih je značilno slabše odzivanje na materin glas in na svoje ime. Otroci z MAS navadno spregovorijo pozneje, tudi kasnejši razvoj govora in jezika je pri njih počasnejši kot pri tipično razvijajočih se vrstnikih. Pri nekaterih se lahko pojavi celo nazadovanje v govornem razvoju. Približno tretjina otrok z MAS ne uporablja besedne komunikacije, ali pa je ta zelo omejena. Kako pomagati otroku s pomočjo lutke Gingo si lahko preberete TUKAJ.

Značilnosti komunikacije otrok z MAS, ki so lahko prisotne, ni pa nujno:

  • težave pri vzpostavljanju dialoga, izmenjavi v pogovoru in njegovem zaključevanju. Zdi se, kot da osebe z MAS sogovornika ne poslušajo in ne vedo, kako reagirati na njegove komentarje. Pogosto govorijo o svoji najljubši temi, pri tem pa ne opazijo, da sogovorca tema mogoče ne zanima.
  • dobesedno interpretiranje slišanega, ne prepoznavanje sogovornikovega namena
  • težave z razumevanjem metafor, ironije, šal in sarkazma
  • nenavadna uporaba nekaterih besed in fraz
  • eholalija (ponavljanje določene fraze, ali tistega, kar je nekdo rekel)
  • neobičajna prozodija govora (spremenjena višina glasu, ritma, naglaševanja in melodije govora), kar je eden od najhitreje prepoznanih znakov, ki kažejo na to motnjo
  • izrazito formalen govor, ki spominja na govor odraslega
Slika: Otroci s tipičnim razvojem komunikacijsko namero kažejo že od rojstva dalje (vir: Canva)

Otrokom z MAS je v veliko pomoč, če z njimi govorimo na jasen, dosleden način ter jim damo dovolj časa, da sprejmejo in sprocesirajo informacijo, ki jim je bila povedana, ter počakamo, da se nanjo odzovejo.

Viri in literatura:

Jurišić, B. (1992). Avtizem. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

Kim, SH., Paul, R., Tager – Flusberg, H. in Lord C. (2014). Language and Communication in Autism. V F. Volkmar idr. (ur.), Handbook of Autism and Pervasive Developmental Disorders, Volume 1: Diagnosis, Development, and Brain Mechanisms (str. 230–262). Hoboken, NJ: John Wiley & Sons.