Fonološka motnja

Posted on

Kadar otrok posamezne glasove samostojno pravilno izreče, vendar jih znotraj besed in daljših izjav, zaradi težav v jezikovnem procesiranju oziroma slabše razvitega fonološkega zavedanja, uporablja napačno, govorimo o fonološki motnji.

Fonološka motnja je jezikovna motnja, ki vpliva na sposobnost zavedanja glasov znotraj besed. V govoru se lahko pojavljajo konsistentne ali nekonsistentne napake, kar pomeni, da so napake v govoru lahko ves čas enake ali pa se spreminjajo. Otrok ima kasneje lahko težave tudi pri branju in pisanju.

Primeri fonoloških napak

Fonološke napake, ki se pojavljajo pri otroku staremu 4 leta in več, so pravzaprav fonološki procesi, ki so v tipičnem govorno-jezikovnem razvoju sicer pri mlajšem otroku lahko običajno prisotni, vendar morajo po 3. letu postopno izzveneti.

Aktivnosti, ki razvijajo fonološko zavedanje

Otrok vaje lahko izvaja zgolj na podlagi poslušanja ali še bolje, preko igre in s pomočjo različnega slikovnega materiala (tabela in slika spodaj).

Običajno pri vajah slušnega razlikovanja minimalnih parov uporabimo tiste glasovne kombinacije (besede), ki ustrezajo otrokovi govorni produkciji, torej tiste, ki jih otrok v govoru zamenjuje oz. napačno izgovarja. Kombinacije slušno podobnih glasov ali glasov, ki se podobno artikulirajo in jih otroci največkrat menjajo so: K-T, G-D, K-G, B-P, D-T, S,Z,C-Š,Ž,Č, idr.

Slušno razlikovanje minimalnih parov- glas /S/ in /Š/ preko slikovnih kartic VEM-POVEM set 2

Fonološko zavedanje razvijamo pri otrocih, ki imajo na omenjenem področju težave, ali pri vseh tistih, ki so v procesu opismenjevanja. Dobro razvito fonološko zavedanje je namreč predpogoj za uspešno učenje branja in pisanja.

Avtorici: Meta Dolinar, Petra Kavšek Vrhovec

VIRI IN LITERATURA:

– Dolinar, M., Kavšek Vrhovec, P. (2019). Priročnik k slikovnim karticam VEM-POVEM., Polhov Gradec, Ivančna Gorica, 2019, 40-42

– Jelenc, D. (1997). Pomen fonološkega zavedanja za začetno branje in pisanje otrok s posebnimi potrebami. Uresničevanje integracije v praksi: vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Zbornik prispevkov s strokovnega simpozija. Portorož, 1997, 288-296

Ko jezik otroku “uhaja” med zobe – kaj to pomeni?

Posted on

Otroci lahko v predšolskem obdobju, ko poteka razvoj govornih glasov, določene glasove izgovarjajo na napačen način. Ena bolj pogostih artikulacijskih težav je tako imenovani interdentalni ali medzobni sigmatizem. Gre za distorzijo ali napačno izreko sičnikov (glas S, Z in C) in šumnikov (glas Š, Ž in Č). Otrok omenjene glasove izgovarja tako, da jezik pretirano poriva naprej, med zobe. Temu načinu izreke pravimo tudi »sesljanje«. Lahko gre za napačno rabo vseh omenjenih glasov, lahko zgolj za napačno rabo sičnikov in so šumniki pravilni, redkeje obratno.

Kakšni so vzroki za nepravilno izgovorjavo sičnikov in/ali šumnikov?

Vzroki so lahko različni:

  • stalno neprehoden nos ali povečana žrelnica, ki rezultira dihanje skozi usta, le ta pa so zato pogosto odprta,
  • zelo intenzivna ali predolga uporaba dude in/ali stekleničke,
  • sesanje prsta,
  • nepravilni griz (zob),
  • težave zaradi centralne ali govorne hipotonije,
  • drugo.

Kako pravilno oblikujemo sičnike in šumnike?

Pogoj za pravilno izreko sičnikov je, da jezično konico položimo za spodnje sprednje zobe, robovi jezika se pri tem dvignejo, usta pa gredo rahlo v nasmeh. Pri šumnikih je jezik obrnjen rahlo navzgor in nazaj. Ustnice so bolj okrogle, v tako imenovani “šobici”. Tako pri sičnikih kot šumnikih je pomembno, da ob pravilno nastavljenem jeziku, zobeh in ustnicah, pridobimo pravilen sredinski izpih.

Kaj storiti, ko opazite, da je otrokov govor drugačen od vrstnikov?

Že okoli tretjega leta se lahko zgodi, da starši opažajo, da je otrokov govor nekoliko drugačen oziroma, da je otrokov jeziček v govoru pogosto izplazen. Nepravilno izgovorjavo pogosto opravičujejo s tem, da je otrok še majhen in da se bo izgovorjava že uredila. Dlje kot otrok določene glasove izgovarja napačno, večja je verjetnost, da bo napako avtomatiziral in zato tudi težje odpravil. Priporočljivo je, da se ob interdentalni izreki po nasvet in pomoč k logopedu obrnemo že po 3.letu.

Zakaj k logopedu?

Logoped bo ugotovil glavni vzrok napačne izreke ter podal ustrezne nasvete in vaje. Kadar logoped ugotovi, da je vzrok pretirano izplazenega jezika sesanje stekleničke, dude ali prsta, vam bo svetoval, kako čim hitreje omenjene razvade opustiti. Prav tako bo svetoval pregled pri otrorinolaringologu ali avdiologu, kadar iz pogovora s starši in opazovanja otroka ugotovi pretirano dihanje na usta, pogosto neprehoden nos, stalne prehlade, angine, pogosta vnetja ušes ali sum na povečano žrelnico ali slabši sluh.

Kako poteka terapija?

V terapiji upoštevamo starost otroka. Manjši kot je otrok, bolj se poslužujemo vaj preko igre. Sprva s pomočjo didaktičnega materiala za spodbujanje motorike govoril, nastavljamo pravilno pozicijo govoril (zob in jezika), pravilne izpihe preko različnih pihalnih vaj, idr. Ko otrok pravilno usvoji izpih posameznega glasu, nadaljujemo z vezavo glasov v vokale in ga s tem učimo izreko zlogov. Nadaljujemo z izreko besed ter na koncu stavkov. Z logopedsko terapijo zaključimo, ko ocenimo, da otrok pravilno izreko sičnikov in šumnikov ves čas uporablja tudi v vsakodnevnih situacijah in spontanem (po)govoru.

Pihalne vaje za pridobivanje pravilnih izpihov sičnikov in šumnikov
Foto Travnik

Avtorici: Meta Dolinar, Petra Kavšek Vrhovec