Oznaka: artikulacija

Ideje za utrjevanje pravilne izgovorjave glasov

Posted on by

Ko se otrok nauči pravilne izgovorjave glasu, proces učenja še zdaleč ni zaključen. Potrebno je ogromno vaje in ponovitev, da bo otrok naučen glas pravilno izgovarjal ne le med vajo, temveč tudi v spontanem govoru. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj idej, kako skozi igro utrjevati naučeno pravilno izgovorjavo glasov.

PRIMERI IGER:

  • Igre s kocko

Ustvarite čisto svojo igro s kocko (kot npr. Človek ne jezi se) tako, da vanjo vključite sličice z izbranim glasom. Ideje za igre in že pripravljene igre za posamezne glasove najdete v gradivu Igram se z glasovi.

  • Spomin, Tombola ali Črni Peter

S sličicami, ki vsebujejo izbran glas, ustvarite Spomin, Tombolo ali Črnega Petra in se igrajte z otrokom. Med igro otroka spodbujajte, da sličice poimenuje.

  • Ribolov

Na sličice, ki vsebujejo izbran glas pritrdite sponke, otrok pa naj jih z magnetom ulovi. Otrok naj vsako ujeto sličico poimenuje.

  • Branje slikopisov

Obkrožite besede, ki vsebujejo izbran glas. Pri branju sličic iz slikopisa, naj bo otrok posebej pozoren na pravilno izgovorjavo tarčnega glasu. Ne pozabite pobrskati med gradivi na spletni strani, kjer boste našli tudi nekaj Gingovih slikopisov.

  • Smešni stavki

Poiščite sličice, k prikazujejo osebe dejanja in predmete. Otrok izbere tri sličice in jih poveže v stavek. Bolj nesmiseln bo stavek, bolj smešno in zabavno bo.

V vse igre lahko vključite Gingo lutko, ki bo otrokom gotovo odlična motivacija. Otrok bo tako še bolj sproščen in se bo še bolj zabaval, njegov interes za učenje pa bo še večji.

Lutka Gingo uči otroka pravilne izgovorjave (GingoTalk).

Na kakšen način v igro vključiti Ginga?

  • Gingo naj služi kot vizualna opora pri utrjevanju glasov. Če vadite npr. glas /l/, pokažite, kako jezik dvigne Gingo. To bo otroka spomnilo, da mora jezik dvigniti tudi sam.
  • Gingo naj sodeluje v igrah. Tako kot otrok, naj tudi on izgovarja besede. Otrok naj posluša, ali bo Gingo besedo izgovoril pravilno. Če se Gingo zmoti, naj otrok pove, kako se besedo izgovori pravilno.
  • Priredite tekmovanje med otrokom in Gingom. Oba naj zbirata žetončke ob pravilno izgovorjeni besedi. Kdor zbere več žetončkov, zmaga.
  • Gingo naj otroka spodbuja, ga pohvali, ga med igro tudi pozabava.

Ogromno nasvetov, vaj in idej za urjenje pravilne izgovorjave posameznih glasov lahko najdete tudi v knjigi Gingo v deželi besed. V knjigi je zbranih več zgodb. Posamezna zgodba je prirejena za prepoznavanje, pridobivanje ali urjenje določenega glasu. Ker so zgodbe kratke in pogosto rimane, si jih otrok hitro zapomni in jih lahko tudi sam pripoveduje oz. recitira ter s tem uri pravilno izgovorjavo glasov.

Avtorica: Anja Tkalec, logopedinja

Igra kot orodje za učenje

Posted on by

Kadar se skupaj z otrokom igrate, celostno pozitivno vplivate na otrokov razvoj – tako gibalno kot tudi kognitivno. Igra je namreč otrokovo glavno orodje za učenje novih spretnosti in znanj.

Preko samostojne, proste, usmerjene in skupne igre otrok razvija tudi govor, jezik, komunikacijo, mišljenje, domišljijo.

Primer: IGRA Z LUTKO

IDEJE ZA RAZVOJ GOVORA IN JEZIKA

  • Interaktivna Komunikacija

Lutka omogoča otrokom, da se vključijo v interaktivne dialoge. Otroci bodo z navdušenjem sodelovali in odgovarjali na vprašanja in pobude lutke, kar spodbuja izražanje misli, občutkov ter razvoj besednega zaklada.

  • Pesmice in zgodbe

Z lutko pojemo in si izmišljujemo zgodbe, ki spodbujajo otroke k posnemanju zvokov, intonacij in ritma.  To je odličen način, kako razvijati fonološko zavedanje in izboljšati izgovarjavo besed.

  • Samozavest in samostojnost

Lutka otrokom omogoča, da prevzamejo vodilno vlogo v igri. To krepi njihovo samozavest, samostojnost ter občutek, da so sposobni vplivati na dogajanje okoli sebe.

  • Kognitivni razvoj

Igra z lutko naj vključuje aktivnosti in izzive, ki spodbujajo razmišljanje, reševanje problemov ter razumevanje vzročno-posledičnih povezav. Otroci se bodo med igro zabavali in obenem krepili svoje kognitivne sposobnosti.

»Če se otroku vsakodnevno pridružite v igri, s tem pozitivno vplivate tudi na njegov razvoj govora.«

MULTISENZORNO UČENJE

Igra z lutko združuje spodbude preko vizualnih, slušnih in taktilnih kanalov – vključuje (po)govor, poslušanje, slušno razumevanje ter motorične spretnosti. To pomeni, da se otrok razvija na več in preko več področjih hkrati, kar je ključno za celovit razvoj.

Deklici se igrata z igro Klepetajmo! Lutka Gingo in kartice za motoriko govoril (GingoTalk)

UČENJE IZREKE GLASOV

Z lutko Gingo v igri Klepetajmo! otrokom ponudite zabaven način učenja, ki se zdi kot igra, vendar obenem bogati njihov razvoj govora in jezika.

Ker ima lutka premična usta, jezik in ustnice, otroku lahko natančno pokažemo tudi pravilno izreko in položaj govoril pri določenih glasovih.

Naj bo igra – tudi preko lutke- spremljevalec otrokovih prigod in potovanj v svet besed in učenja govora!

LUTKO GINGO v igri KLEPETAJMO! najdete TUKAJ.

Brezplačne LOGOPEDSKE VAJE najdete na: YouTube kanalu GingoTalk

Ko jezik otroku “uhaja” med zobe – kaj to pomeni?

Posted on by

Otroci lahko v predšolskem obdobju, ko poteka razvoj govornih glasov, določene glasove izgovarjajo na napačen način. Ena bolj pogostih artikulacijskih težav je tako imenovani interdentalni ali medzobni sigmatizem. Gre za distorzijo ali napačno izreko sičnikov (glas S, Z in C) in šumnikov (glas Š, Ž in Č). Otrok omenjene glasove izgovarja tako, da jezik pretirano poriva naprej, med zobe. Temu načinu izreke pravimo tudi »sesljanje«. Lahko gre za napačno rabo vseh omenjenih glasov, lahko zgolj za napačno rabo sičnikov in so šumniki pravilni, redkeje obratno.

Kakšni so vzroki za nepravilno izgovorjavo sičnikov in/ali šumnikov?

Vzroki so lahko različni:

  • stalno neprehoden nos ali povečana žrelnica, ki rezultira dihanje skozi usta, le ta pa so zato pogosto odprta,
  • zelo intenzivna ali predolga uporaba dude in/ali stekleničke,
  • sesanje prsta,
  • nepravilni griz (zob),
  • težave zaradi centralne ali govorne hipotonije,
  • drugo.

Kako pravilno oblikujemo sičnike in šumnike?

Pogoj za pravilno izreko sičnikov je, da jezično konico položimo za spodnje sprednje zobe, robovi jezika se pri tem dvignejo, usta pa gredo rahlo v nasmeh. Pri šumnikih je jezik obrnjen rahlo navzgor in nazaj. Ustnice so bolj okrogle, v tako imenovani “šobici”. Tako pri sičnikih kot šumnikih je pomembno, da ob pravilno nastavljenem jeziku, zobeh in ustnicah, pridobimo pravilen sredinski izpih.

Kaj storiti, ko opazite, da je otrokov govor drugačen od vrstnikov?

Že okoli tretjega leta se lahko zgodi, da starši opažajo, da je otrokov govor nekoliko drugačen oziroma, da je otrokov jeziček v govoru pogosto izplazen. Nepravilno izgovorjavo pogosto opravičujejo s tem, da je otrok še majhen in da se bo izgovorjava že uredila. Dlje kot otrok določene glasove izgovarja napačno, večja je verjetnost, da bo napako avtomatiziral in zato tudi težje odpravil. Priporočljivo je, da se ob interdentalni izreki po nasvet in pomoč k logopedu obrnemo že po 3.letu.

Zakaj k logopedu?

Logoped bo ugotovil glavni vzrok napačne izreke ter podal ustrezne nasvete in vaje. Kadar logoped ugotovi, da je vzrok pretirano izplazenega jezika sesanje stekleničke, dude ali prsta, vam bo svetoval, kako čim hitreje omenjene razvade opustiti. Prav tako bo svetoval pregled pri otrorinolaringologu ali avdiologu, kadar iz pogovora s starši in opazovanja otroka ugotovi pretirano dihanje na usta, pogosto neprehoden nos, stalne prehlade, angine, pogosta vnetja ušes ali sum na povečano žrelnico ali slabši sluh.

Kako poteka terapija?

V terapiji upoštevamo starost otroka. Manjši kot je otrok, bolj se poslužujemo vaj preko igre. Sprva s pomočjo didaktičnega materiala za spodbujanje motorike govoril, nastavljamo pravilno pozicijo govoril (zob in jezika), pravilne izpihe preko različnih pihalnih vaj, idr. Ko otrok pravilno usvoji izpih posameznega glasu, nadaljujemo z vezavo glasov v vokale in ga s tem učimo izreko zlogov. Nadaljujemo z izreko besed ter na koncu stavkov. Z logopedsko terapijo zaključimo, ko ocenimo, da otrok pravilno izreko sičnikov in šumnikov ves čas uporablja tudi v vsakodnevnih situacijah in spontanem (po)govoru.

Pihalne vaje za pridobivanje pravilnih izpihov sičnikov in šumnikov
Foto Travnik

Avtorici: Meta Dolinar, Petra Kavšek Vrhovec

Motnja artikulacije

Posted on by

Artikulacijska motnja ali dislalija se nanaša na izgovorjavo posamičnih samoglasnikov (vokalov) in soglasnikov (konzonantov). Opredeli se jo pri osebah, ki nimajo težav na področju sluha, z oživčenostjo govornih organov, kognicijo ali ostalimi jezikovnimi komponentami.

Otrok lahko nerazvit glas izpušča. Na primer besedo ‘riba’ otrok izgovarja kot ‘iba’ ali besedo ‘krava’ kot ‘kava’ in podobno. Izpustitev določenega glasu posledično vpliva na slabšo razumljivost.

Otrok lahko glas zamenjuje z drugim glasom iz iste glasovne skupine, pri čemer to v manjši meri vpliva na samo razumljivost govora. Na primer besedo ‘roka’ otrok izgovarja kot ‘loka’ ali ‘joka’.

Glas lahko izgovarja nepravilno oziroma je izgovorjava glasu izkrivljena /popačena. Na primer pojavljajo se grleni izgovor glasu /r/ ali »zmehčani« izgovor glasu /š/, /ž/ ali /č/…

Nekatere artikulacijske napake so tipične za predšolske otroke (sičniki, šumniki, glas /r/, zamenjave (substitucije) glasu /j/ za glas /l/ itd.). Če nepravilna izgovorjava posameznih glasov skozi čas postane navada in se ne popravlja v smeri pravilne izreke, je bistvenega pomena, da starši ali vzgojitelji težave prepoznajo in že v predšolskem obdobju obiščejo logopeda. S pomočjo izvedene logopedske ocene strokovnjak presodi, ali bi posamezni glasovi pri otroku že morali biti razviti ali spadajo še v območje, ko to še ni potrebno.

Vir: Shutterstock

Avtorica: Petra Kavšek Vrhovec

VIRI IN LITERATURA:

– Petra Kavšek (2015) Povezanost procesiranja senzomotoričnih dražljajev in motenj artikulacije. Magistrsko delo. Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/3239/