Oznaka: govor

Ko jezik otroku “uhaja” med zobe – kaj to pomeni?

Posted on by

Otroci lahko v predšolskem obdobju, ko poteka razvoj govornih glasov, določene glasove izgovarjajo na napačen način. Ena bolj pogostih artikulacijskih težav je tako imenovani interdentalni ali medzobni sigmatizem. Gre za distorzijo ali napačno izreko sičnikov (glas S, Z in C) in šumnikov (glas Š, Ž in Č). Otrok omenjene glasove izgovarja tako, da jezik pretirano poriva naprej, med zobe. Temu načinu izreke pravimo tudi »sesljanje«. Lahko gre za napačno rabo vseh omenjenih glasov, lahko zgolj za napačno rabo sičnikov in so šumniki pravilni, redkeje obratno.

Kakšni so vzroki za nepravilno izgovorjavo sičnikov in/ali šumnikov?

Vzroki so lahko različni:

  • stalno neprehoden nos ali povečana žrelnica, ki rezultira dihanje skozi usta, le ta pa so zato pogosto odprta,
  • zelo intenzivna ali predolga uporaba dude in/ali stekleničke,
  • sesanje prsta,
  • nepravilni griz (zob),
  • težave zaradi centralne ali govorne hipotonije,
  • drugo.

Kako pravilno oblikujemo sičnike in šumnike?

Pogoj za pravilno izreko sičnikov je, da jezično konico položimo za spodnje sprednje zobe, robovi jezika se pri tem dvignejo, usta pa gredo rahlo v nasmeh. Pri šumnikih je jezik obrnjen rahlo navzgor in nazaj. Ustnice so bolj okrogle, v tako imenovani “šobici”. Tako pri sičnikih kot šumnikih je pomembno, da ob pravilno nastavljenem jeziku, zobeh in ustnicah, pridobimo pravilen sredinski izpih.

Kaj storiti, ko opazite, da je otrokov govor drugačen od vrstnikov?

Že okoli tretjega leta se lahko zgodi, da starši opažajo, da je otrokov govor nekoliko drugačen oziroma, da je otrokov jeziček v govoru pogosto izplazen. Nepravilno izgovorjavo pogosto opravičujejo s tem, da je otrok še majhen in da se bo izgovorjava že uredila. Dlje kot otrok določene glasove izgovarja napačno, večja je verjetnost, da bo napako avtomatiziral in zato tudi težje odpravil. Priporočljivo je, da se ob interdentalni izreki po nasvet in pomoč k logopedu obrnemo že po 3.letu.

Zakaj k logopedu?

Logoped bo ugotovil glavni vzrok napačne izreke ter podal ustrezne nasvete in vaje. Kadar logoped ugotovi, da je vzrok pretirano izplazenega jezika sesanje stekleničke, dude ali prsta, vam bo svetoval, kako čim hitreje omenjene razvade opustiti. Prav tako bo svetoval pregled pri otrorinolaringologu ali avdiologu, kadar iz pogovora s starši in opazovanja otroka ugotovi pretirano dihanje na usta, pogosto neprehoden nos, stalne prehlade, angine, pogosta vnetja ušes ali sum na povečano žrelnico ali slabši sluh.

Kako poteka terapija?

V terapiji upoštevamo starost otroka. Manjši kot je otrok, bolj se poslužujemo vaj preko igre. Sprva s pomočjo didaktičnega materiala za spodbujanje motorike govoril, nastavljamo pravilno pozicijo govoril (zob in jezika), pravilne izpihe preko različnih pihalnih vaj, idr. Ko otrok pravilno usvoji izpih posameznega glasu, nadaljujemo z vezavo glasov v vokale in ga s tem učimo izreko zlogov. Nadaljujemo z izreko besed ter na koncu stavkov. Z logopedsko terapijo zaključimo, ko ocenimo, da otrok pravilno izreko sičnikov in šumnikov ves čas uporablja tudi v vsakodnevnih situacijah in spontanem (po)govoru.

Pihalne vaje za pridobivanje pravilnih izpihov sičnikov in šumnikov
Foto Travnik

Avtorici: Meta Dolinar, Petra Kavšek Vrhovec

Praktični nasvet spodbujanja govorno-jezikovnega razvoja pri igri z žogo

Posted on by

“Ali se boš igral z žogo?”
“Si lačen?”
“Boš še pil?”
“Se greva gugat?”
“Hočeš dudo?”
So vam ta vprašanja kaj znana?

Otrokom pogosto zastavljamo odločevalna vprašanja, na katera nimajo možnosti odgovarjati s svojimi bistrimi in inovativnimi idejami, temveč samo z “ja” ali “ne”. Spet drugič se nam zazdi, da otrok že zmore kaj povedati in ga neprestano sprašujemo “kaj je to” ali “kako se temu reče”, pogosto tudi zahtevamo, da nam ponovi določeno besedo (npr. reci “kuža”, “kuuuža”).

Zgodi se, da se otrok tovrstnemu spraševanju pogosto upre ali nasploh ne želi več odgovarjati na vprašanja staršev oziroma drugih sogovorcev. S pretiranim spraševanjem ali “siljenjem” h govorjenju lahko pridobimo povsem nasprotne učinke.

Otrok mora “izraze” oziroma posamezne besede ter navodila konkretno doživeti, jih večkrat slišati v spontanih ali vodenih situacijah, jih povezati v smiselno celoto, razumeti… šele nato jih lahko ustrezno uporabi! Prav zaradi te konkretne izkušnje je zelo pomembna igra in interakcija z otrokom, s katero lahko v prvi fazi starši najbolje pripomorete k otrokovemu razvoju.

Ko se otrok znotraj igre ali določene situacije prične neverbalno ali verbalno odzivati, je pomembno, da podamo enostaven, preprost komentar (npr. igra s kuhinjo: “Mmmmmm, dobra juha!”, “Ajs, peče!” Uuuu, boli, popihaj!”) ter na ta način krepimo njegov pasivni besednjak, ga spodbujamo k sledenju navodilom in razširjamo povedi. Otroku je še posebno zanimivo, če v svoj govor vključimo mimiko, geste ali drugačno melodijo govora, saj na ta način pridobimo njegovo pozornost, hkrati pa naše izjave še bolj podkrepimo.

Pogosto pozabljamo, da je bistvenega pomena, da otroku nudimo možnost komunikacije, kar pomeni, da svoje “govorjenje” prekinemo in počakamo na odziv ali pobudo otroka.

Igra je mnogo bolj zanimiva, če posnemamo (tako govorno kot tudi gibalno) zvoke ali glasove figuric oziroma predmetov. Vsebino vsekakor prilagajamo otrokovi starosti. Predšolskim otrokom je skupno to, da jim je v veliko veselje, če se odrasli “zmotimo” in naredimo napako v igri (npr. posnemamo pitje čaja iz skodelice in se polijemo; z gesto in glasom komentiram “Ojoj, polila sem se! Mokro je! Kaj pa sedaj? Hm?”).

Če podam komentar z logopedskega vidika, me pri terapiji otrok vedno zanima, kaj ima otrok, ki sedi nasproti mene, v mislih. Zanimajo me njegovi miselni koncepti, načrt in ideje. Zato mi ni težko počakati, česa vsega se bo v igri domislil.

Tudi staršem priporočam, da svojemu otroku ne priskočijo takoj na pomoč, če npr. ne zmore zapreti milnih mehurčkov. Počakajte in mu sledite, koliko časa bo vztrajal. Želimo si, da vas otrok sam prosi za pomoč ali povabi v igro. V kolikor je tovrstnih pobud z otrokove strani manj ali jih ni, se posvetujte s strokovnjakom.

Spodnja slika prikazuje 10 idej za spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja. Sistematično in na konkretnem nivoju nam prikaže načine, kako lahko bolj učinkovito in doživeto komuniciramo s svojim otrokom.

Vir: slika je pridobljena (prevedena) na Facebooku preko Logoped.hr

Avtorici: Petra Kavšek Vrhovec, Meta Dolinar

Razumljivost otrokovega govora

Posted on by

»Osnovni namen človeške govorne komunikacije je posredovati oz. predstaviti neko sporočilo, ki je razumljivo drugemu človeku« (Flipsen, 2006, str. 303, v Dolinar, 2014).

Učinkovitost sporazumevanja, ki je povezana tudi s stopnjo razumljivosti govora, vpliva na kakovost življenja, saj lahko preko dovolj razumljivega govora ustrezno prenesemo svoje želje, misli, pobude, sporočila drugim sogovornikom, poslušalcem oz. ljudem, ki nas obdajajo.

V kolikšni meri bo predšolski otrok razumljiv različnim sogovornikom, tako poznanim kot nepoznanim, je odvisno od različnih dejavnikov. Ti dejavniki so otrokova starost, otrokov sluh, prisotnost določenih težav, motenj ali okvar pri otroku, dejavniki okolice (komunikacijske in govorno-jezikovne spodbude, prisotnost hrupa v okolju, poslušalčevo poznavanje jezika, ki ga govori otrok, idr.).

Običajno so otroci v določenem obdobju, ko fonološki razvoj še ni zaključen, bolje razumljivi svojim staršem in bližnjim znancem, kot pa tujcu. Izboljšanje razumljivosti govora je ena ključnih značilnosti govorno-jezikovnega razvoja, ki pomembno vpliva na otrokovo interakcijo z okolico.

Razumljivost otrokovega govora, tako kot govorno-jezikovni razvoj v celoti, se razvija postopoma in najintenzivneje do konca predšolskega obdobja (tabela spodaj).

Vir: Coplan, Gleason (1988, Bowen, 2011, v Dolinar, M. 2014, str. 16)

Pri starosti štiri do pet let pričakujemo, da je razumljivost govora dobra, kar pomeni, da otroka razumejo tako starši in ožji družinski člani kot tudi naključni sogovorniki oziroma poslušalci.

Vir: Shutterstock

Razumljivost otrokovega govora je dober pokazatelj, ali otrok potrebuje pomoč logopeda, ali pa je otrokov govor glede na tipičen govorno-jezikovni razvoj ustrezen. Starši se lahko po oceno, pomoč in nasvete obrnejo k logopedu, kadar otrokov govor pri starosti 2 do 3 leta težko razumejo ali ga sploh ne razumejo in kadar govor ostaja nerazumljiv (zlasti širši okolici) tudi v kasnejši starosti.

Avtorica: Meta Dolinar

VIRI IN LITERATURA:

– DOLINAR, Meta, 2014, Razumljivost govora predšolskih otrok : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. [Dostopano 4. junij 2018]. Pridobljeno iz http://pefprints.pef.uni-lj.si/2095/1/Meta_Dolinar%2DRazumljivost.pdf