Slikanice brez besedila na prvi pogled morda delujejo manj poučno, kot tiste z zgodbo in besedilom, a z logopedskega vidika predstavljajo izjemno orodje za razvoj otrokovega govora in jezika.
Zakaj slikanice brez besedila?
Pri običajnih otroških knjigah, ki vsebujejo besedilo, je otrok pogosto le pasivni poslušalec, medtem, ko odrasli berejo in vodijo pripoved. Pri slikanicah brez besedila pa se vloga odraslega spremeni – postane sogovornik, ki spodbuja otroka k izražanju in razmišljanju, otrok pa postane aktiven ustvarjalec in pripovedovalec zgodbe.
Katera področja spodbujajo?
Kadar se otroku pridružimo pri listanju slikanice brez besedila vplivamo na:
- razvoj besedišča – odrasel ali otrok poimenuje predmete, osebe, živali in dejanja, kar bogati aktivni besednjak,
- spodbujanje tvorjenja stavkov – otrok se uči povezovati posamezne besede v celovite povedi in razvija slovnično pravilno izražanje,
- učenje pripovedovanja – slikanice brez besedila, kjer si določene osebe, živali ali dejanja sledijo v sosledju, spodbujajo otroka k logičnemu mišljenju, pripovedovanju zgodbe, ki ima rdečo nit (uvod, jedro, zaključek/razplet),
- razumevanje vzročno-posledičnih povezav – otrok preko opazovanja podob išče smisel dogajanja in razmišlja, zakaj se je nekaj zgodilo, zakaj je nekdo tako oblečen in podobno,
- spodbujanje mišljenja in izražanja čustev – v slikanicah brez besedila je pogosto prikazanih več dejanj in likov, s katerimi se otrok lažje poistoveti, kar ponuja možnost za izražanje svojih misli in čustev,
- razvoj slušne pozornosti in razumevanja– otroku v povezavi s slikanico stvari opisujemo, pripovedujemo ali mu damo vprašanje/uganko, npr. “Dobro poglej in najdi največjo žival, ki se skriva v morju!”. Otrok poišče kita. Mlajšim otrokom ponudimo preprosto vsebino in krajše izjave, starejšim pa uganke in navodila, ki vsebujejo več daljših informacij. Na ta način učinkovito krepimo tudi jezikovno razumevanje in slušno ter vizualno pozornost.
Pomembna vloga odraslega
Pri skupnem ogledovanju slikanic brez besedila ima odrasla oseba pomembno vlogo – s postavljanjem odprtih vprašanj (npr. “Kaj misliš, kam gre kuža/kaj bo naredila deklica?”) in spodbujanjem otrokove domišljije, omogoča razvoj kritičnega mišljenja, predvidevanja in opisovanja. Odrasli lahko spodbuja otroka k ponovnemu pripovedovanju zgodbe, kar je pomembno za utrjevanje jezikovnih struktur in bogatenje besedišča.
Slikanica Gingo gre v svet
Odličen primer kakovostne slikanice brez besedila je sveže izdana slikanica Gingo gre v svet. Gre za slikanico, ki sta jo zasnovali slovenski logopedinji, ustanoviteljici spletnega portala in znamke GingoTalk, Meta Dolinar in Petra Kavšek Vrhovec. Slikovite ilustracije izpod rok ilustratorja Matjaža Dekleve prikazujejo življenje v raznolikih okoljih.
Knjigo spremlja zeleni Gingo in številni drugi liki, ki se ponavljajo in jih otrok lahko spremlja skozi celotno knjigo. Otroka spodbujajo, da sledi njihovim dogodivščinam in sam ustvarja zgodbe. Slikanica ima dodane tudi smešne in nelogične situacije, ki otroka na humoren način spodbujajo k razmišljanju in pripovedovanju, hkrati pa pritegnejo njegovo pozornost. Ilustracije vsebujejo polno drobnih podrobnosti. Otrok lahko opazuje in pripoveduje, kaj se dogaja na morju, kam gre družina na izlet ali kako se je spremenilo okolje od poletja na plaži, do zime na snegu. Osrednji lik Gingo v vsakem izmed prikazanih okolij počne nekaj nenavadnega, kar še bolj pritegne otrokovo pozornost. Primerna je tako za malčke, ki v knjigi sprva skupaj s starši iščejo in poimenujejo posamezne znane pojme, kot za starejše otroke, ki opazijo že več podrobnosti, dejanj, prostorskih razmerij in videno ubesedijo v daljše stavke, smiselno zgodbo ali zanimivo pripoved.
Slikanice brez besedila so dragocena podpora razvoju govora in jezika, ki spodbujajo otrokovo vizualno in slušno pozornost, ustvarjalnost, mišljenje, pogovor o čustvih, pripovedovanje. Vključevanje takšnih slikanic v vsakodnevno bralno rutino lahko pomembno prispeva k celostnem razvoju govora in jezika otrok.
