V zadnjih letih strokovnjaki pri otrocih opažamo porast težav v govorno-jezikovnem razvoju. To potrjujejo številne raziskave in izkušnje pediatrov, logopedov, vzgojiteljev ter učiteljev. Vzroki so večplastni in medsebojno prepleteni. Kaj so glavni dejavniki, ki prispevajo k temu trendu?
Povečana raba zaslonov (telefonov, tablic, televizije)
Otroci vse več časa preživijo pred zasloni namesto v interakciji z ljudmi. Govorno-jezikovni razvoj se razvija skozi aktivno poslušanje in govorjenje, ne pasivno gledanje. Pogosti so primeri, ko otroci pred 2. ali 3. letom veliko časa preživijo pred ekrani, kar zavira razvoj jezika, ki temelji na socialni interakciji. Zasloni spodbud v socialni interakciji in govorno-jezikovni komunikaciji ne nudijo v pravi meri.
Manj kakovostne komunikacije v družini
Hiter tempo življenja in prezaposlenost staršev pomeni manj priložnosti za pogovor z otrokom. Pogosto se komunicira manj ali z ukazi, kot na primer “Obleci se!”, “Pojdi spat!” in ne z odprtim, spodbudnim govorom.
Pomanjkanje igre in socialnih stikov z vrstniki
Igra je ključna za razvoj jezika (domišljijska igra, igra vlog, simbolna igra). Nekateri otroci zlasti v popoldanskem času preživijo manj kvalitetno preživetega časa s starši, sorojenci in drugimi, kar zmanjšuje priložnosti za komunikacijo.
Okoljski dejavniki in socioekonomski status
Otroci iz okolij z nižjo izobrazbo staršev ali manj spodbudnim okoljem imajo več tveganj za govorne in jezikovne težave. Pomanjkanje skupnega prebiranja knjig, igre, petja pesmic, pogovora z otrokom vpliva na slabše besedišče in šibkejše jezikovno razumevanje.
Povečana ozaveščenost in diagnostika
Danes vse več staršev in vzgojiteljev prepoznava znake težav in poišče pomoč, kar pomeni, da je v primerjavi s preteklimi leti, vse več otrok napotenih k logopedu ali drugemu strokovnjaku. Določene težave, ki bi morda prej ostale spregledane, so danes hitreje prepoznane.
Zdravstveni in nevrološki dejavniki
Nekateri otroci imajo govorno-jezikovne motnje zaradi organskih, dednih oz. nevroloških vzrokov (npr. razvojna jezikovna motnja, avtizem, težave s sluhom, jecljanje, idr.). Povečano število nedonošenčkov in preživetje otrok z več tveganji za razvoj je tudi en vidik, ki vpliva na večji delež otrok s posebnimi potrebami.
Kako zmanjšati težave v govornem razvoju?
Ustrezne spodbude staršev v domačem okolju in vzgojiteljev v vrtcu pomembno vplivajo na celoten razvoj otrok. Na področju govorno-jezikovnega razvoja je pomembno, da v vsakodnevno rutino otrok vpeljemo:
- redno branje knjig, pesmic in pravljic,
- veliko pogovarjanja in skupne igre,
- omejevanje časa pred zasloni (posebej v predšolskem obdobju),
- ustrezen govorni model – otroci posnemajo govor odraslih,
- dovolj zgodnje prepoznavanje morebitnih odstopanj in sodelovanje z logopedom.
Kadar starši, vzgojitelji in drugi pedagogi želijo predšolske otroke ali otroke s težavami v govoru in jeziku podpreti na strokoven in zabaven način, si lahko pomagajo s spletnim portalom www.gingotalk.com, ki je zasnovan s strani dveh slovenskih logopedinj. Ker so čakalne dobe za logopeda v Sloveniji občutno predolge, portal ponuja prvo, takojšnjo rešitev in podporo- veliko kakovostnih brezplačnih nasvetov, videov, zvočnih pravljic in gradiv ter logopedsko usmerjene materiale, ki otroku omogočajo, da na področju govorno-jezikovne komunikacije doseže svoj maksimalni potencial.
