ZAKASNEL GOVORNI RAZVOJ ALI SUM NA AVTIZEM
Otroci gredo običajno skozi različne razvojne faze, ki jih nekateri otroci dosežejo prej, spet drugi kasneje. Pa vendar, ko gre za otrokov govorno-jezikovni razvoj, se starši pogosto sprašujejo, kdaj je otrok samo “pozni govorec”, kdaj pa gre morda za resnejša razvojna odstopanja?
OTROK KOT “POZNI GOVOREC”
Otroci do 18. meseca običajno v govoru smiselno uporabljajo vsaj 10-20 besed. Do 2. leta starosti pričnejo z uporabo dvobesednih fraz, npr. »Mami am.«. Okoli 3. leta tvorijo trobesedne stavke. Veliko otrok te mejnike lahko doseže nekoliko prej, spet drugi se začnejo govorno izražati z zamikom. To ni vedno razlog za večji preplah. Kadar otrok tudi pri letu in pol uporablja malo ali nič besed, je to lahko znak zakasnelega razvoja govora. Obravnava pri logopedu takim otrokom koristi, vendar lahko z ustreznimi spodbudami doma in v vrtcu spregovorijo tudi brez redne logopedske podpore. Kadar dvo ali 3-letnik uporablja nič ali le nekaj besed, pa je pomoč logopeda nujna. V nekaterih primerih je zakasnel razvoj govora lahko znak večjih razvojnih odstopanj, kjer tudi redna logopedska obravnava ni dovolj.
ZNAKI AVTIZMA PRI MALČKIH
Znakov pri motnji avtističnega spektra (MAS; krajše imenovano avtizem) je več in se lahko od otroka do otroka razlikujejo. Odstopanja se poleg zakasnelega govora kažejo v: komunikaciji, socializaciji, vedenju, čustvovanju, motoriki, senzorni občutljivosti, idr. Pri otroku mora biti prisotnih več znakov in trajati morajo daljši čas, da bi lahko govorili o razvojnih odstopanjih. Oceno in diagnozo običajno potrdi ali ovrže tim strokovnjakov – zdravnik, psiholog, specialni pedagog, logoped idr.
- Pomanjkljiva interakcija
Ko se odrasel ali otrok poskuša igrati ali pogovarjati z otrokom, se otrok z MAS pogosto obrne stran, saj ni pripravljen ali nima interesa za interakcijo. Otrok z MAS slabše navezuje (očesni) kontakt z drugimi, tudi bližnjimi osebami. Pogosto se lahko zdi, da je “v svojem svetu”, na sogovornikova vprašanja odgovarja nesmiselno ali ponovi slišano. Na primer na vprašanje “Kako ti je ime?” odgovori “Ime”. / “ Kako ti je ime?”. Temu strokovno rečemo “eholalija”.
- Ponavljajoče se vedenje
To lahko pomeni nenehno igranje z isto igračo, kroženje v krogu, ponavljajoče se gibe rok ali drugo. Seveda ima veliko otrok najljubšo igračo ali dejavnost in je to razvojno običajno. Bodite pozorni na neobičajne interese, vzorce in rutine, ki jih otrok nenehno izvaja ali se s posamezno igračo igra na nenavaden, neustrezen način.
- Pomanjkanje neverbalne komunikacije
Odrasli in otroci se sporazumevajo tudi neverbalno – kažejo s prstom, kimajo z glavo, uporabijo mimiko obraza in druge geste, kot na primer mahanje v pozdrav. Otrok, ki kasni v govoru in nima drugih razvojnih posebnosti, bo pogosto smiselno komuniciral z gestami. Na primer, ko bo otrok žejen, bo starša pogledal in pokazal na tisto, kar želi. Svoje potrebe zna zadovoljiti, ker med njim in staršem obstaja sporazumevanje tudi brez besed. Zaskrbljeni smo, če otrok ne zna pokazati kar želi, ne zna uporabljati drugih gest ali neverbalno komunicirati.
- Nedosledno sledenje navodilom
Otroku rečete: »Pojdi po svoje čevlje.” Ali zmore temu navodilu slediti? Ga razume? Ali pa so pogosto potrebne 2-3 ponovitve istega navodila in morda nekaj spodbud, da se izvede nadaljevanje? Do 2. leta starosti bi malček že moral v igri ali vsakodnevnih situacijah ustrezno razumeti in prinesti predmete, npr. žogo pri navodilu “Pojdi po žogo!”. Več idej, kako pomagati otroku s pomočjo lutke Gingo si lahko preberete TUKAJ.
- Možno negativno vedenje
Otrok lahko poleg pomanjkanja besed in pomanjkljive komunikacije kaže tudi druga negativna vedenja, kot je npr. grizenje, udarjanje, brcanje, kričanje. Pogosto je vedenje povezano s preobremenitvijo z zunanjimi dražljaji kot je močan hrup, dotik, svetloba. Veliko otrok v običajnem razvoju lahko kaže negativno vedenje. Kadar pa je staršem zaradi otrokovega negativnega vedenja stalno težko pri vsakodnevnih situacijah in opravilih, pa je potrebno premisliti, ali gre za več kot le trmarjenje in “vzgojno zahtevnejšega otroka”.
KAJ LAHKO STARŠI STORITE?
V kolikor se otrok ustrezno odziva v vsakodnevnih situacijah, sodeluje v igri in nima težav v vedenju, socialni interakciji in komunikaciji, ni razloga za večji preplah. Če opažate, da otrok nekoliko zaostaja le v govoru in se le-ta ne razvija in ne izboljšuje, je pomoč logopeda priporočljiva in smiselna.
Če ste glede na opisano zaskrbljeni, da bi otrok morda imel tudi druge razvojne težave, ne čakajte! Najprej se obrnite na otrokovega pediatra. Včasih v 10-minutnem obisku ne bo zaznal posebnih vedenjskih znakov, zato je smiselno, da vas napoti k razvojnemu pediatru. Pediater, ki je specializiran za razvoj otrok in deluje znotraj razvojne ambulante ali centra za zgodnjo obravnavo je tisti, ki vam bo lahko dal boljšo predstavo o morebitnih posebnostih otroka in vas nato ustrezno usmeril. Takoj, ko opazite določene posebnosti ali vas karkoli v zvezi otrokovim razvojem skrbi, poiščite pomoč strokovnjaka. Tako naredite največ, da malčku pomagate pri razvoju komunikacije in govora ali da premosti določene razvojne težave. Zgodnje ukrepanje je najpomembnejše!
Vir: povzeto in prirejeno po Late Talker or Autism, 2023, https://howtoaba.com/late-talker-autism/