V prvih letih osnovnošolskega izobraževanja, zlasti v 1. in 2. razredu, je otrokova uspešnost precej odvisna od grafomotorične spretnosti, zato je prav, da temu področju posvetimo pozornost tako doma kot v vrtcu in šoli. To vrsto spretnosti razvijamo z nizom sistematičnih gibalno-grafičnih vaj, s pomočjo katerih otrok usvaja grafične poteze in vadi pravilno držo telesa, roke in pisala. Grafomotorika je tesno povezana z gibalnim razvojem otroka.
GIBALNI RAZVOJ OTROKA
Gibalni ali motorični razvoj pomeni vedno boljši nadzor gibanja mišic celega telesa. Tako kot Žerdinova (2011), tudi Nemčeva in Kranjčeva (2011) pravita, da je gibanje za otroka zelo pomembno, saj preko gibanja spoznava okolico in samega sebe, pridobiva izkušnje, spoznanja in znanja, kar je neizmerno pomembno za njegov razvoj na vseh področjih.
Razvoj gibanja se odraža v vedno večji telesni moči, hitrosti, ravnotežju ter usklajenosti, gibljivosti in natančnosti gibov ter v vzdržljivosti (Nemec in Krajnc, 2011).
Ločimo dve ravni gibalnega razvoja: grobi ali veliki gibi in drobni ali mali gibi.
Grobi ali veliki gibi so v bistvu osnovne gibalne sposobnosti posameznika, ki so zapisane že v našem dednem zapisu, zato za njihov razvoj učenje ni potrebno. Naloga staršev oziroma skrbnikov je le, da zagotovijo otroku primerne priložnosti in prostor za razvijanje in preizkušanje lastnih telesnih zmožnosti in spretnosti (Nemec in Krajnc, 2011).
Pri grobi motoriki uporabljamo velike telesne mišice, ki omogočajo sedenje, plazenje, hojo, plezanje, vožnjo s kolesom, igre z žogo in podobno.
Drobne ali male gibe imenujemo tudi fina motorika. To je gibanje, ki zahteva uporabo majhnih mišic rok in zapestja ter oči. Finomotorične spretnosti omogočajo otroku določeno stopnjo samostojnosti (npr. da si sam zapne gumbe, zaveže vezalke) ter da se ustvarjalno izrazi in s tem poveča svojo samozavest in socialne spretnosti. Pogoj za vse večji nadzor drobnih gibov je napredek pri koordinaciji oko – roka. Koordinacija oko – roka pomeni usklajevanje gibov rok in oči. Napredek pri koordinaciji se kaže v vse večjem nadzoru in natančni usmerjenosti drobnih gibov.
Drobni gibi so, v kombinaciji z motorično koordinacijo oko – roka, izredno pomembni pri pisanju.
Težave s fino motoriko se kažejo na področju grafomotorike: otrok nima razvitega pincetnega prijema in pisala ne drži pravilno, nima razvitega krožnega gibanja in ne zmore oblikovati krožnih gibov, lahko ima okorno roko (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).
GRAFOMOTORIKA
Izraz grafomotorika je sestavljen iz dveh delov. Beseda GRAF je vzeta iz starogrške besede GRAPHOS, ki pomeni pisati, beseda MOTORIKA pa pomeni enakomerno, nepretrgano, ritmično gibanje. Grafomotorika je torej sposobnost in spretnost pisanja, tj. oblikovanja črk in drugih pisnih znamenj in je specifični del splošne motorike (T. Žerdin, 2011).
PRIPRAVA OTROK NA PISANJE SE ZAČNE ŽE ZELO ZGODAJ
T. Žerdin (2011) v svojem delu predstavlja 3 faze razvoja rokopisnega pisanja pri posamezniku:
1. PREDKALIGRAFSKA FAZA
V to fazo sodi prvo spoznavanje s pisalom in prerisovanje črk in oblik, še preden se otrok začne sistematično učiti o pisanju. Zajema čečkanje, ki se razvije v risanje in »pisanje« znakov, podobnih črkam, ter kasneje v pisanje oziroma prerisovanje prvih pravih črk.
2. KALIGRAFSKA FAZA
Kaligrafska faza sovpada z začetkom sistematičnega opismenjevanja (tj. učenja črk, branja in pisanja). V tej fazi skuša otrok čim bolje in čim lepše posnemati učiteljevo oblikovanje posameznih grafičnih simbolov.
3. FAZA INDIVIDUALIZACIJE ROKOPISA
Individualizacija rokopisa se pojavi med 9. in 10. letom starosti. Takrat se začne pisava spreminjati, dobivati individualne značilnosti. Otrok opušča natančno določene in jasne poteze, pisava se razobliči in pogosto postane grša. Otroci začnejo iskati svoj slog pisave (T. Žerdin, 2011).
RAZVOJ GRAFOMOTORIČNIH VEŠČIN
Na razvoj grafomotoričnih veščin vpliva mnogo dejavnikov. Med najpomembnejšimi so zrela mišična napetost, razvita stranskost, razvoj telesne sheme (tj. zavedanje lastnega telesa), drža telesa, roke in pisala pri pisanju ter spodbude, ki jih dobi otrok iz svojega okolja.
Mišična napetost ali mišični tonus posamezniku omogoča pokončno držo in hoteno gibanje.
Dozorevanje mišične napetosti poteka v dveh smereh:
- v navpični smeri od glave navzdol (dojenček nadzoruje glavo že pri nekaj tednih starosti, hodi pa šele po prvem letu življenja),
- v vodoravni smeri, od sredine telesa v levo in desno stran – od ramen preko komolcev in zapestij do prstov oziroma od kolkov preko kolen, pet, stopal do prstov na nogi (T. Žerdin, 2011).
Proces dozorevanja mišic spodnjih okončin se konča že okoli 30. meseca starosti, gibi dlani in prstov na roki pa se izčistijo šele okrog 6. leta starosti. Za pisanje mora dozoreti tudi mišična napetost na prstih rok, zato je otrok za pisanje zrel šele po 6. letu starosti (T. Žerdin, 2011).
Stranskost ali lateralizacija je prevlada roke, s katero pišemo. Običajno se skristalizira med 3. in 4. letom starosti. Stranskost je prirojena, pogosto tudi podedovana lastnost, ki je nima smisla korigirati. Je pogoj za učinkovit razvoj fine motorike in pisanja.
Pomembno je, da vemo, katera roka (pa tudi noga, oko in uho) je pri otroku dominantna. Večina ljudi ima dominantno desno stran, le do 10 odstotkov populacije je levičarjev. Ni pa nujno, da se prednostna roka, noga, uho in oko nahajajo na isti strani telesa. V tem primeru govorimo o križni stranskosti, ki pogosto vodi v razvoj učnih težav. Križna stranskost je sicer zelo redka.
Zavedanje lastnega telesa se prične takoj po rojstvu. Otrok najprej raziskuje svoje telo, potem pa ga začne umeščati v prostor okrog sebe in razvija orientacijo na lastnem telesu. Slaba telesna shema je lahko vzrok za težave pri grafomotoriki. Težave se kažejo predvsem pri prostorski organizaciji zapisa (ne vedo, kje na listu naj začnejo pisati, izpuščajo vrstice, črke so neenakomerno velike, menjajo vidno podobne črke).
Pri začetnem opismenjevanju je zelo pomembno, da smo pozorni na držo telesa, roke in pisala in to pri otroku vztrajno popravljamo. Otroka moramo nujno naučiti, kako se pravilno sedi ter poskrbeti, da ima ustrezno višino stola in mize. Pravilna drža telesa zmanjšuje napore mišic pri pisanju. Ustrezna višina stola in pisalne površine omogočata, da otrokovi komolci sproščeno ležijo na pisalni površini, kolena in komolci so pod kotom 90°, podplati pa v celoti ležijo na tleh.
Tudi pravilni drži pisala je smiselno nameniti veliko pozornosti. Oprijem pisala naj ne bo premočan, s pisalom naj otrok lahkotno drsi po podlagi. Narisana črta ne sme biti premočna niti prešibka. Pisalo naj otrok z blazinicama palca in kazalca drži približno 2 cm nad konico, pisalo naj nasloni na sredinec. Mezinec, zunanji del dlani in del podlahti naj drsijo po ravni podlagi.
Za pravilno držo pisala je zelo pomembno, da ima otrok razvit pincetni prijem. Pincetni prijem pomeni prijem drobnega predmeta z blazinicama palca in kazalca. Prvič ga lahko opazimo že pri dojenčku okrog 9. meseca starosti, ko z dvema prstoma pobere majhen predmet (npr. grahovo zrno). Pri treh letih so otroci že sposobni pravilno držati pisalo z blazinicami prstov (Nemec in Krajnc, 2011).
Razvoj drže pisala poteka postopoma in gre skozi različne faze, ki so opisane v spodnji tabeli.
PRIKAZ RAZLIČNIH PRIJEMOV PISALA
Pri otrokovem opismenjevanju nasploh imajo velik vpliv tudi spodbude iz okolja. Najmočnejši vpliv imajo starši, takoj za njimi pa učitelji in vzgojitelji. Želja po rabi pisala je odvisna od okolja, v katerem otrok odrašča. Otrok bo segel po pisalih, če jih bo imel na dosegu roke in če bo imel možnost pri uporabi pisal opazovati druge.
TEŽAVE Z GRAFOMOTORIKO
Grafomotorične težave se v celoti pokažejo šele, ko začnemo otroka sistematično opismenjevati, a se napovedujejo že prej. Kažejo se lahko kot neskladnost gibov, splošna napetost, slaba orientiranost in/ali kot težava pri usklajevanju gibov (T. Žerdin, 2011).
Ko začnemo z opismenjevanjem se po navadi opazi:
- otrokova okorna drža telesa, roke in svinčnika,
- drža svinčnika, ki je brez prave oziroma pravilne opore, pri konici ali previsoko, s členki namesto z blazinicami,
- obračanje konice svinčnika proti sebi, obračanje roke v zapestju,
- hitra utrujenost pri pisanju,
- močan pritisk pisala ob podlago ali pa tako ohlapna drža svinčnika, da mu pada iz rok,
- počasnost in nerodnost pri pisanju,
- v celoti neurejen, težko berljiv rokopis (T. Žerdin, 2011).
DEJAVNOSTI ZA SPODBUJANJE GRAFOMOTORIKE IN PRAVILNE DRŽE PISALA
Žerdinova (2011) pravi, da je pisanje črk hoteno in nadzorovano gibanje, ki pa ga nekateri otroci ob vstopu v šolo kljub temu da so na drugih področjih gibalno uspešni, še ne obvladajo. Tako kot druge spretnosti je tudi grafomotoriko možno izboljšati z vajo (T. Žerdin, 2011).
Vaja ima pri razvoju grafomotorike zelo veliko vlogo, poudarjata tudi Nemčeva in Krajnčeva (2011). Zorenje organizma je le predpogoj za razvoj pisalnih spretnosti.
Najboljše vaje so aktivnosti, kjer morajo otroci paziti na natančno delo s prsti – rezanje s škarjami, lepljenje malih koščkov, nizanje drobnih predmetov (perlic, fižolčkov … ) na vrvico, barvanje pobarvank …
Večino aktivnosti, ki spodbujajo napredek pri grafomotoriki, še posebej pri pravilni drži pisala, lahko vpletemo v vsakdanje življenje.
OBLAČENJE
Oblačenje je ena od aktivnosti, ki pripomore k razvoju drobnih gibov. Oblačila je potrebno obleči ali sleči, zapeti ali odpeti gumbe, zadrge. Čevlje je potrebno obuti/sezuti in zavezati vezalke (Nemec in Krajnc, 2011).
Gnetenje in oblikovanje iz mehkih, gnetljivih materialov pomaga krepiti mišice rok – dlani in prstov, kar pomembno vpliva na uspešnost pri uporabi pisala. Uporabimo lahko plastelin, glino, testo ali kakšno drugo maso.
PRESTAVLJANJE IN RAZVRŠČANJE S PINCETO
Pinceta je odličen pripomoček, saj od uporabnika zahteva pincetni prijem. Tako otroci nevede vadijo pravi prijem pisala.
Otroku lahko pripravimo drobne predmete, ki ji polaga na črte ali pa te predmete (npr. cofke) razvršča po barvi ali kakšni drugi lastnosti. Pazimo, da otrok drži pinceto samo s palcem ter kazalcem in si ne pomaga s sredincem.
ZLAGANJE, SESTAVLJANJE
Prosta in usmerjena igra z različnimi vrstami kock ima veliko koristnih vplivov na otroka. Z zlaganjem krepi mišice rok, pincetni prijem, oblikuje si prostorske predstave, preizkuša fizikalne zakone in krepi vztrajnost, pozornost, kreativnost in samozavest.
Otroku omogočimo dovolj proste igre s kockami, včasih pa lahko igro tudi usmerimo. Ponudimo mu predloge, enostavne načrte, po katerih naj sestavlja.
POLAGANJE DROBNIH PREDMETOV
S polaganjem drobnih predmetov otrok krepi pincetni prijem. Ponudimo mu lahko različne naravne in umetne materiale ter podlage.
REZANJE IN LEPLJENJE
Otroku ponudimo dovolj kakovostne škarje in papir. Škarje naj bodo predvsem dovolj ostre, pozorni pa moramo biti tudi na otrokovo stranskost. Škarje za desničarje so drugačne kot škarje za levičarje.
Papir naj bo najprej tanek, pisarniški, kasneje pa mu lahko ponudimo tudi tanjši karton in druge materiale. Spodbujajmo ga k natančnemu rezanju.
S to dejavnostjo spodbujamo predvsem vztrajnost in natančnost ter krepimo mišice rok.
PIKANJE
Za pikanje potrebujemo pisarniški papir (na njem je motiv lahko že narisan, lahko pa si ga otrok izmisli sam), penasto podlogo (pazimo, da je vseeno dovolj trdna, da otrokovi roki nudi dovolj opore) in pikalo, ki ga lahko nadomestimo z risalnim žebljičkom. Otrok prebada papir tako gosto, da iz njega lahko na koncu iztrga motiv.
Z dejavnostjo otrok uri pravilno držo pisala, saj je pikalo dovolj majhno, da ne dopušča prijema z več prsti.
POSNEMANJE ŠIVANJA IN NATIKANJE DROBNIH PREDMETOV
Natikanje in šivanje spodbujata urjenje pincetnega prijema, vztrajnosti in natančnosti.
UPORABA ŠČIPALK ZA PERILO
Ta dejavnost je med najpreprostejšimi metodami, kako pri otroku spodbujati krepitev mišic prstov, pincetni prijem in mišično koordinacijo.
RISANJE IN PISANJE NA VELIKE POVRŠINE Z RAZLIČNIMI PISALI
Otroku ponudimo različne podlage (različni formati in materiali – papir, karton, barvni in časopisni papir, tabla, asfalt …) in različna pisala (svinčniki, barvice, flomastri različnih debelin, čopiči, voščenke, krede …)
RISANJE IN PISANJE V RAZLIČNE MATERIALE
Pripravimo pladenj, na katerega nasujemo sipek material (mivka, različni zdrobi, riž, sol, sladkor, moka).
IGRA Z DROBNIMI PREDMETI
Otroku za igro večkrat ponudimo drobne predmete. Ena od koristnih in zelo preprostih dejavnosti je ruženje koruze. Ta dejavnost pomaga krepiti mišice rok. Koruzna zrna lahko kasneje porabimo še za vajo prelaganja. Otroku ponudimo žlico in lončka. V enem lončku je koruza, ki naj jo z žlico preloži v drugo skodelico. Dejavnost pomaga pri razvoju koordinacije oko – roka.
POBARVANKE
Otroku večkrat ponudimo pobarvanke, ki krepijo vztrajnost, natančnost ter ob spodbudi tudi pravilno držo telesa, roke in pisala.
GRAFOMOTORIČNE VAJE
Otroku po 6. letu starosti večkrat ponudimo tudi grafomotorične vaje. Zanimive jih naredimo tako, da otroku ponudimo različna pisala ali pa poiščemo grafomotorične dejavnosti v različnih oblikah.
POMOČ PRI UČENJU PRAVILNE DRŽE PISALA
Pri učenju pravilne triprste drže pisala si lahko pomagamo z nastavkom za pisalo ali pa otroku med pisanjem damo v roko droben predmet (npr. cofek), ki ga mora držati s prstancem in mezincem, medtem ko z ostalimi tremi prsti drži svinčnik.
Če otroku pisalo ne leži v loku med palcem in kazalcem oziroma pisalo postavlja preveč navpično glede na pisalno podlago, mu lahko okrog zapestja in svinčnika napeljemo elastiko, ki svinčnik vleče v bolj ležeči položaj.
Vse te vaje naj bodo otroku predstavljene kot nekaj prijetnega, neobvezujočega, zabavnega, saj bodo tako prej in bolj zagotovo dosegle svoj namen.
Pri vsem tem je nujno poudariti in vzeti v zakup, da so med posamezniki pri grafomotoričnem razvoju lahko razlike velike in da so nekateri ljudje (ne samo otroci) grafomotorično enostavno bolj spretni kot drugi (T. Žerdin, 2011).
Avtorica: Saša Trontelj, prof. razrednega pouka
Viri in literatura:
Gortnar, M. (2013): UČINKOVITOST GRAFOMOTORIČNEGA TRENINGA V TRETJEM RAZREDU REDNE OSNOVNE ŠOLE: ŠTUDIJA DVEH PRIMEROV. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Nemec, B., Krajnc, M. (2011): RAZVOJ IN UČENJE PREDŠOLSKEGA OTROKA. Ljubljana: Grafenauer založba.
Žerdin, T. (2011): MOTNJE V RAZVOJU JEZIKA, BRANJA IN PISANJA. Ljubljana: Bravo, društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.