Glasba nas spremlja vse življenje. Otrok se z glasbo sreča še preden se sploh rodi. Mamino petje in poslušanje glasbe imata velik vpliv na njegov razvoj. Otrok sliši in prepozna mamin glas že od sedmega meseca nosečnosti dalje in ga prepozna tudi, ko se rodi. Pa ne samo to – otrok prepozna tudi melodije, ki mu jih je mama pela, ko je bil še v trebuščku.
Ko otrok odrašča, glasba na različne načine vpliva na njegov celostni razvoj – čustveni, kognitivni, moralni in socialni, celo motorični. Pomaga pri oblikovanju pozitivne samopodobe, spodbuja otrokovo domišljijo, ustvarjalnost, socialne spretnosti, povečuje motivacijo, pozornost in spomin ter posledično vpliva tudi na uspešnost usvajanja različnih šolskih veščin (npr. branje in pisanje).
Različne raziskave dokazujejo, da ima glasba pozitiven učinek na različne nivoje govorno-jezikovnega razvoja. Še posebej vpliva na:
- povečanje obsega verbalnega spomina,
- razvijanje sposobnosti poslušanja,
- povečanje besedišča,
- razvoj fonološkega zavedanja.
S petjem pesmic se otrok na zabaven način uri v različnih jezikovnih spretnostih:
- Natančno artikuliranje glasov in besed znotraj pesmi spodbuja pravilno izgovorjavo.
- Večkratno ponavljanje verzov in refrenov pesmi vpliva na razvoj sposobnosti slušne percepcije, spomina, priklica in obnovitve besed.
- Petje z odmevom (ponavljanje fraze pesmi za nami) pomaga pri razvoju slušne percepcije, imitacije zvokov in širjenju besedišča.
- Petje z vstavljanjem (vstavljanje posameznih besed na koncu kitice) pripomore k razvoju fonološkega zavedanja.
- Petje v skupini spodbuja socializacijske sposobnosti, ki so prav tako zelo pomemben element komunikacije.
- Druge glasbene dejavnosti (npr. poslušanje glasbe, ritmične igre, igranje na inštrumente) razvijajo otrokov melodični in ritmični posluh, kar pripomore k fonološkemu in fonemičnemu ozaveščanju v lastnem jeziku.
Zaradi pozitivnih učinkov glasbe na govorno-jezikovni razvoj je le-ta lahko vključena v terapijo govorno-jezikovnih motenj. Najpogosteje se jo poslužuje pri obravnavi oseb z glasovnimi motnjami, artikulacijskimi motnjami, apraksijo, dizartrijo, jecljanjem, fonološkimi motnjami, afazijo, zakasnelim govornim razvojem, disleksijo in motnjami avtističnega spektra. Strokovnjaki jo priporočajo tudi pri osebah:
- s slušnim tipom učenja in tistih, ki so bolj dovzetni za zvoke in glasbo,
- s fizično neučinkovitostjo ali omejeno mobilnostjo,
- z omejeno kognitivno zmožnostjo,
- ki ne morejo izražati misli, občutij, idej,
- ki imajo težave pri medosebnih stikih,
- z nizko samopodobo in majhno samozavestjo.
Viri in literatura:
Gaberc, B. (2019) Spodbujanje razvoja fonološkega zavedanja s pomočjo glasbenih dejavnosti po Edgarju Willemsu. Magistrsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Rupnik, M. (2011). Uspešnost vključevanja in vrste glasbenih aktivnosti v terapiji govorno-jezikovnih komunikacijskih motenj. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Avtorica: Anja Tkalec, logopedinja