Otrok ne izgovarja glasu K in G – kako naj mu pomagam?

Posted on

Poslušam malčke in slišim: »Mami mami, glej »totoš« je pojedla »toluzo«. Ali pa: »Mami, demo v dozd po dobe.« Pogosto se lahko zgodi, da malčki namreč glas /K/ zamenjujejo s /T/ in glas /G/ z /D/. Prve grlene glasove sicer pri otroku lahko slišimo že zelo zgodaj; /GGG/ slišimo že pri dojenčku, ko leži na hrbtu in s svojim oglašanjem privablja nasmešek novopečenim staršem, pa vendar je lahko kasneje za malčke izgovorjava /K/ in /G/ zahtevna.

DO KDAJ SE GLASOVA RAZVIJETA IN NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE

Običajno večina otrok omenjena glasova razvije do dopolnjenega 3. leta starosti. Če se to ne zgodi, pa glasova najpogosteje zamenjujejo za /T/ in /D/. Če otrok glas /K/ zamenja za /T/ in zveneči glas /G/ za zveneči /D/, se dogaja, da jezik ne ostaja na ustnem dnu, temveč se dvigne za zgornje zobe tik za sekalce, redko tudi med zobe. Otroci lahko sicer razvijejo tudi druge substitucije ali zamenjave, omenjena glasova lahko celo popačijo ali ju popolnoma izpuščajo; /KAPA/ postane /APA/ in /GOBA/ /OBA/. Težave so raznolike, vsekakor pa je dobro, da v kolikor to artikulacijsko motnjo opazite tudi po 3. letu, ne odlašate z obiskom logopeda.

NASTAVEK ZA GLAS K IN G

Za glas /K/ in /G/ lahko rečemo, da sta par. Zakaj? Ker je pozicija jezika in ust enaka, razlika je le v zvenečnosti, pri čemer je glas /K/ nezveneč, glas /G/ pa zveneč. Jezik položimo na ustno dno, za spodnje sprednje zobe, minimalno ga lahko tudi povlečemo nazaj, saj je cilj, da se zadnji del jezika v ustih dvigne in v zadnjem delu ustne votline naredi zaporo.

Govorne nastavke za posamezne glasove lahko prikažemo z lutko Gingo, ki ima gibljiv jezik.

Za pridobivanje glasu /K/ se poslužujemo kratkih /K-K-K/, pri čemer oponašamo kašljanje, za glas /G/ pa navadno oponašamo oglašanje race /GA GA GA/. V obeh primerih mora jezik ostati spodaj za zobmi oz. vsaj na ustnem dnu.

Pozicija jezika pri glasu K in G je enaka, z razliko, da je glas G zveneč.

Pri izgovarjanju glasu /G/ se torej za razliko od glasu /K/ aktivirajo glasilke, ki povzročajo vibracijo, ki jo lahko s pridržanjem roke na vratu tudi občutimo.

Omenjena nastavka poskušamo vpeljati v spodnje vaje.

VAJE ZA SPODBUJANJE GLASU K IN G

1.  Ogledalo

Poiščite ogledalo in se z otrokom v začetku opazujte v ogledalu. Opazujete govorila; gibanje jezika, ustnic, zob, »telovadite z jezikom«, da otrok dobi občutek, kaj pomeni dvig jezika za zgornje zobe in kaj za spodnje zobe. Jezik za spodnjimi zobmi naj otrok poskuša zadržati. Iz tega položaja vajo nadgradimo v izreko glasu.

Na logopedski terapiji logoped otroku pomaga najti pravi položaj jezika tudi s pritiskom sprednjega dela jezika navzdol. Pri tem uporabi leseno palčko, ki jo pri pregledu žrela uporabljajo tudi zdravniki ali s posebno plastično palčko z vonjem in okusom, ki je otrokom in logopedom še ljubša. Brez pomoči logopeda vam to poskušanje doma odsvetujemo. V kolikor je otrok starejši ali ocenite, da bi omenjeno uspel izvesti lahko poskuša s svojim prstom – s kazalcem potisne sprednji del jezika navzdol in aktivira grlo; izgovori kratke /K-K-K/ kot bi želel kašljati.

2. Ležanje na hrbtu

Se sprašujete, zakaj na hrbet? Kadar ležimo na hrbtu, jezik običajno pade v zadnji del ust. Zato bi moralo biti pridobivanje glasu /K/ ali /G/ med ležanjem na hrbtu lažje.

3. Grgranje vode

Grgranje je aktivnost, kjer je zadnji del jezika pravilno nameščen za glas /K/ in /G/. Če se otrok grgranja šele uči, mu grgranje demonstrirajte med kopanjem ali tuširanjem, saj takrat voda iz ust lahko škropi v vse smeri. Ponudite lonček z manjšo količino vode. Grgranje se lahko izvaja vsakodnevno, rutinsko, najlažje tudi ob večernem umivanju zob.

5. Berite knjige z veliko /K/-ji in /G/-ji

Kadar berete pravljice ali listate slikanice poskušajte otroku omogočiti večjo izpostavljenost glasovoma /K/ in /G/. Omenjena glasova bolj poudarite tako, da se tudi rahlo upočasnite.

Za usvajanje pravilne izreke glasov je pomembno, da vaje izvajamo vsak dan 5 do 10 minut. Vaje poskušamo vpeljati v vsakodnevno rutino. Ko otroku uspe pridobiti izoliran glas /K/ ali /G/, nadaljujemo v vezavo zlogov npr. KA, KO, KU, GE, GI, GA … ali ponovitve zlogov KA-KA, KO-KO, KU-KU, … GA-GA, GO-GO, GU-GU … Ko mu uspeva, poskušamo otroka naučiti nekaj ciljanih besed, ki se pričnejo na naučena glasova. Postopno širimo število besed, ki vsebujejo naučene glasove, dokler ne pridemo do stavkov. Na otroka ne pritiskamo, ampak poskušamo pridobivanje in utrjevanje glasov spodbujati preko zabavnih aktivnosti in igre.

PRIPOROČAMO

Več nasvetov, vaj in idej za spodbujanje govora in jezika tudi v naši knjigi Gingo v deželi besed. Izvajanje vsakodnevnih vaj bo še zabavnejše z lutko Gingo, ki ima gibljiv jezik in z njo dodobra pokažete nastavek posameznega glasu.

Avtorica: Petra Kavšek Vrhovec, logopedinja