Motnja artikulacije

Posted on

Artikulacijska motnja ali dislalija se nanaša na izgovorjavo posamičnih samoglasnikov (vokalov) in soglasnikov (konzonantov). Opredeli se jo pri osebah, ki nimajo težav na področju sluha, z oživčenostjo govornih organov, kognicijo ali ostalimi jezikovnimi komponentami.

Otrok lahko nerazvit glas izpušča. Na primer besedo ‘riba’ otrok izgovarja kot ‘iba’ ali besedo ‘krava’ kot ‘kava’ in podobno. Izpustitev določenega glasu posledično vpliva na slabšo razumljivost.

Otrok lahko glas zamenjuje z drugim glasom iz iste glasovne skupine, pri čemer to v manjši meri vpliva na samo razumljivost govora. Na primer besedo ‘roka’ otrok izgovarja kot ‘loka’ ali ‘joka’.

Glas lahko izgovarja nepravilno oziroma je izgovorjava glasu izkrivljena /popačena. Na primer pojavljajo se grleni izgovor glasu /r/ ali »zmehčani« izgovor glasu /š/, /ž/ ali /č/…

Nekatere artikulacijske napake so tipične za predšolske otroke (sičniki, šumniki, glas /r/, zamenjave (substitucije) glasu /j/ za glas /l/ itd.). Če nepravilna izgovorjava posameznih glasov skozi čas postane navada in se ne popravlja v smeri pravilne izreke, je bistvenega pomena, da starši ali vzgojitelji težave prepoznajo in že v predšolskem obdobju obiščejo logopeda. S pomočjo izvedene logopedske ocene strokovnjak presodi, ali bi posamezni glasovi pri otroku že morali biti razviti ali spadajo še v območje, ko to še ni potrebno.

Vir: Shutterstock

Avtorica: Petra Kavšek Vrhovec

VIRI IN LITERATURA:

– Petra Kavšek (2015) Povezanost procesiranja senzomotoričnih dražljajev in motenj artikulacije. Magistrsko delo. Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/3239/

0 delitev